Klimatske naprave so danes veliko več kot le rešitev za poletno vročino, saj delujejo tudi kot učinkovite toplotne črpalke zrak-zrak. Vaš dom lahko ogrejejo tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah, kar prinaša opazno nižje stroške ogrevanja.
Kaj se dogaja v napravi med gretjem?
Večina novejših klim ima inverter in reverzibilni ventil. Ta obrne tok hladilnega sredstva v kompresorju. Naprava preneha črpati toploto iz prostora in jo začne prenašati iz zunanjega zraka v notranjost.
Proces deluje s stiskanjem in raztezanjem plina. Zunanji zrak ima nekaj toplotne energije tudi močno pod lediščem. Kompresor zbere to energijo, stisne hladilni plin in mu s tem dvigne temperaturo. Vroč plin nato potuje v notranjo enoto, ventilator pa odda toploto v prostor.
Pomen kratice SCOP pri merjenju učinkovitosti
Učinkovitost klimatske naprave pri ogrevanju določa SCOP (Seasonal Coefficient of Performance). Podatek nam pove, koliko toplote ustvari naprava iz ene enote elektrike v povprečni ogrevalni sezoni. SCOP 4,0 pomeni preprosto to, da za 1 kWh elektrike dobite 4 kWh toplote.
Takšen sistem je štirikrat učinkovitejši od navadnega električnega radiatorja, ki vso elektriko pretvori v toploto v razmerju ena proti ena. Višji SCOP pomeni manjšo porabo elektrike za enako količino ogrevanja. Najboljše naprave dosegajo vrednosti nad 5,0 in spadajo v energijski razred A+++.
Kako učinkovita je klima pri hudem mrazu?
Z nižanjem zunanje temperature mora kompresor delati več. Pri -15 stopinjah Celzija zmogljivost standardne klime pade za 30 do 40 odstotkov, zmanjša se tudi njen trenutni izkoristek oziroma COP.
Proizvajalci so za hladnejša podnebja razvili posebne modele. Vgrajene imajo močnejše kompresorje in grelne kable v zunanji enoti. Kabel prepreči zmrzovanje kondenza ob odtajanju. Takšni modeli grejejo z nazivno močjo do -15 stopinj Celzija in delujejo celo pri -25 stopinjah.
Primerjava stroškov z drugimi energenti
Pred menjavo ogrevalnega sistema je smiselno primerjati investicijo in stroške pridelane toplote:
- Pri električnih radiatorjih je začetna investicija nizka, stroški ogrevanja pa visoki zaradi slabšega izkoristka.
- Kurilno olje prinaša nepredvidljive cene in zahteva vzdrževanje peči ter dimnika.
- Za zemeljski plin potrebujete plinski priključek, cene pa lahko med sezonami precej nihajo.
- Toplotna črpalka zrak-zrak izkoristi toploto okolice, plačate pa samo elektriko za delovanje kompresorja.
V praksi ogrevanje s klimatsko napravo opazno zniža položnice. Kilovatna ura toplotne energije stane približno četrtino cene kilovatne ure elektrike. V primerjavi s kurilnim oljem, kjer se del toplote izgubi v peči in ceveh, so letni stroški pogosto prepolovljeni.
Kdaj je takšen sistem najbolj smiseln?
Prehodna obdobja so najboljši čas za ogrevanje s klimo. Jeseni in spomladi so zunanje temperature običajno med 5 in 15 stopinj Celzija. Klima takrat dela z majhno močjo in visokim izkoristkom. Zagon centralnega ogrevanja na drva ali olje v tem času pogosto nima pravega smisla.
V manjših stanovanjih ali dobro izoliranih hišah z odprtim tlorisom je lahko klima primarni vir ogrevanja celo zimo. Odprt tloris omogoča neovirano kroženje toplega zraka, kar enakomerno ogreje vse bivalne prostore.
Omejitve pri ogrevanju več prostorov
Klima zrak po prostoru premika s pomočjo ventilatorja, kar včasih ustvari občutek prepiha. To rešite s premišljeno montažo notranje enote stran od sedežne garniture ali jedilne mize.
Zrak težko prehaja skozi ozka vrata ali dolge hodnike. Za hišo z več ločenimi spalnicami običajno potrebujete multi-split sistem z več notranjimi enotami in eno zunanjo enoto. Investicija je nekoliko višja, fasada pa ostane brez prevelikega števila zunanjih škatel.
Koliko znašajo konkretni prihranki v praksi?
Starejša hiša s povprečno izolacijo na leto porabi okoli 1500 litrov kurilnega olja. To stane približno 1700 evrov. Če lastniki v osrednji prostor namestijo klimatsko napravo, ki pokrije 60 odstotkov potreb po toploti, se poraba olja zmanjša na 600 litrov.
Za teh 60 odstotkov toplote klima porabi približno 2200 kWh elektrike, kar stane okoli 450 evrov. Skupni strošek za olje in elektriko tako pade na 1150 evrov. Prihranek presega 500 evrov na leto, naprava pa se odplača v treh do štirih letih.
Če menjate električne radiatorje, je povratek sredstev še hitrejši in se pogosto pokrije v dveh sezonah. Zaradi hitrega znižanja stroškov so klime danes zelo pogosta izbira v počitniških objektih in manjših stanovanjih.
Kako pravilno vzdrževati zunanjo enoto pozimi?
Pozimi zunanja enota črpa velike količine zraka, iz katerega kondenzira vlaga. Zaradi mraza ta vlaga primrzne na lamele. Naprava samodejno vklopi proces odtaljevanja, led se stopi, voda pa mora prosto odteči.
Če voda ne more odteči ali cev za kondenz zamrzne, se led začne nabirati v ohišju. To lahko poškoduje lopatice ventilatorja in ustavi gretje. Zunanje enote morajo biti dvignjene vsaj 30 centimetrov od tal, da jih sneg ne prekrije. Notranja enota zahteva le redno čiščenje prašnih filtrov. Umazani filtri ovirajo pretok zraka, podaljšajo delo kompresorja in povečajo porabo elektrike.
