Ogrevanje s klimatsko napravo postaja vse bolj priljubljena in stroškovno učinkovita izbira za mnoga gospodinjstva. Sodobne naprave ne ponujajo le hlajenja v poletnih mesecih, temveč predstavljajo zmogljiv sistem za ogrevanje prostorov tudi v najhladnejših zimskih dneh.
Obrnjen termodinamični cikel
Klima ne greje z električnim grelcem kot kalorifer, ampak toploto prečrpava. Poleti jemlje toploto iz sobe in jo odvaja ven. Pozimi štiripotni ventil ta proces obrne. Zunanja enota postane uparjalnik, notranja pa kondenzator.
Po ceveh kroži hladilno sredstvo, običajno plin R32. V zunanji enoti se plin razširi in ohladi pod temperaturo zunanjega zraka. Zato nase veže toploto iz okolice, tudi če je zunaj minus pet stopinj. Kompresor nato plin stisne, s tem pa mu dvigne tlak in temperaturo. Vroč plin potuje v notranjo enoto in ogreje zrak v sobi.
Inverterski kompresor
Stare klime so delovale na vklop in izklop. Kompresor je delal s polno močjo, nato pa se ugasnil. Inverterska tehnologija deluje drugače, saj hitrost kompresorja sproti prilagaja potrebam prostora. Ko se soba segreje, kompresor zmanjša obrate in le še vzdržuje temperaturo. Ni velikih nihanj, poraba elektrike je precej manjša, mehanski deli pa se manj obrabljajo.
Sezonska učinkovitost in faktor SCOP
COP (Coefficient of Performance) pove, kako učinkovita je klima v danem trenutku. Vendar zimske temperature nihajo, zato to za izračun stroškov ni dovolj. Faktor SCOP (Seasonal Coefficient of Performance) natančneje pokaže povprečno učinkovitost skozi celotno ogrevalno sezono.
Naprava s SCOP faktorjem 4.0 za vsako porabljeno kilovatno uro elektrike proizvede štiri kilovatne ure toplote. Eno enoto plačate, tri pa sistem prečrpa iz zunanjega zraka. Najboljši modeli presegajo SCOP 5.0 in spadajo v energijski razred A+++.
Pametna izbira naprave prinese dolgoročne prihranke. Zato ogrevanje s klimatsko napravo sodi med investicije, ki se zelo hitro povrnejo. Višji SCOP pomeni nižji račun za elektriko. Razlika v ceni med osnovno in naprednejšo klimo se pogosto pokrije že v dveh letih.
Zmogljivost v mrazu
Zrak vsebuje toploto vse do absolutne ničle, torej do -273,15 stopinj Celzija. Zato jo lahko črpamo tudi v hudem mrazu. Se pa z nižjo temperaturo manjša gostota zraka in s tem količina toplote v njem. Grelna moč in učinkovitost naprave zato upadeta.
Navadne klime začnejo izgubljati moč pod -5 stopinjami Celzija. Pri -15 stopinjah pade grelna moč na 60 odstotkov, učinkovitost pa se prepolovi. Namenske klime za ogrevanje imajo drugačno zasnovo. Uporabljajo dvostopenjske kompresorje, večje izmenjevalnike toplote in tehnologijo vbrizgavanja pare. Takšni modeli grejejo s polno močjo do -15 stopinj in normalno delujejo celo pri -25 stopinjah Celzija.
Primerjava stroškov ogrevanja
Poglejmo letno porabo za povprečno izolirano hišo velikosti 120 kvadratnih metrov. Ta stavba letno potrebuje 12.000 kWh toplote. Cene energentov se seveda spreminjajo, a razmerja ostajajo podobna.
- Ogrevanje z električnimi radiatorji ali IR paneli zahteva 12.000 kWh elektrike zaradi izkoristka 1:1. Ob ceni 0,18 evra za kilovatno uro nanese letni strošek okoli 2.160 evrov.
- Pri kurilnem olju izkoristek peči znaša približno 85 odstotkov. Za 12.000 kWh toplote porabimo 1.400 litrov olja. Če liter stane 1,15 evra, bomo plačali 1.610 evrov na leto.
- Kondenzacijski kotli na zemeljski plin so zelo učinkoviti. Letni strošek s trenutnimi tarifami in omrežninami znaša približno 1.100 evrov.
- Ogrevanje z lesnimi peleti zahteva 2,5 tone materiala. Pri ceni 350 evrov za tono nas celotna sezona stane 875 evrov.
- Če namestimo toplotno črpalko zrak-zrak (klimo) z realnim faktorjem SCOP 4.0, bomo za isto količino toplote porabili 3.000 kWh elektrike. Znesek na letni ravni bo pri ceni elektrike 0,18 evra zgolj 540 evrov.
Ogrevanje manjšega stanovanja
Stanovanja velikosti okoli 60 kvadratnih metrov potrebujejo manj toplote, po navadi okoli 5.000 kWh letno. Pri daljinskem ogrevanju ali plinu stroške močno dvignejo fiksni pavšali in priključna moč. Zračno ogrevanje za takšno stanovanje porabi le okoli 1.250 kWh elektrike na sezono, kar stane 225 evrov. Če puščate notranja vrata odprta, ena enota v dnevni sobi običajno ogreje celotno stanovanje.
Uporaba v različnih objektih
Klima se najbolje obnese v prostorih z odprtim tlorisom, kjer zrak prosto kroži. V hiši z veliko majhnimi in zaprtimi sobami ena enota ne bo enakomerno razporedila toplote. V tem primeru se namesti multi-split sistem. Več notranjih enot povežemo na eno zunanje ohišje.
Sistem je zelo priljubljen v vikendih. Prostor se segreje izjemno hitro, saj klima greje zrak neposredno in ji ni treba segrevati vode v ceveh. V dobri uri se lahko temperatura dvigne na 22 stopinj. Med odsotnostjo enostavno nastavite vzdrževanje minimalne temperature na 8 ali 10 stopinj. Poraba bo majhna, vodovodne cevi pa zaščitene pred zmrzovanjem.
V prehodnih obdobjih jeseni in spomladi je klima odličen dodatek v hišah s centralnim ogrevanjem. Zagon velike peči na drva ali olje se za kratek čas ne izplača. Zunanje temperature takrat redko padejo pod 5 stopinj, zato je izkoristek klime zelo visok. Porabo glavnega energenta močno zmanjšamo že z jutranjim in večernim dogrevanjem.
Tehnične značilnosti in odtaljevanje
Klima prisilno kroži zrak po sobi. Naprave sicer pametno usmerjajo zračni tok in so zelo tihe, a neposredno pihanje toplega zraka je lahko moteče. Notranjo enoto moramo montirati tako, da zrak ne piha naravnost v sedežno garnituro ali mizo.
Pozimi se redno dogaja odtaljevanje oziroma defrost. Ko temperature padejo blizu ničle in je zrak vlažen, se na zunanji enoti nabere led. Ta blokira prenos toplote. Naprava led zazna in za nekaj minut preusmeri delovanje. Vroč plin pošlje v zunanjo enoto in stopi led. Takrat notranja enota ne piha toplega zraka, zunaj pa se lahko pojavi vodna para. To je normalen proces. Pri dobrih klimah za ogrevanje so ti cikli kratki. Pri napačno izbranih modelih pa lahko v meglenih dneh opazno ohladijo prostor.
