Klimatska naprava za ogrevanje je pozimi pogosto najcenejši vir toplote v stanovanju, a le, če jo uporabljate pravilno. Sodobna toplotna črpalka zrak-zrak iz ene kilovatne ure elektrike naredi tri do pet kilovatnih ur toplote, kar je razlog, da marsikdo pozimi greje izključno s klimo. Težava nastane, ker veliko ljudi napravo upravlja enako kot poleti, z nizkimi temperaturami in pogostim vklapljanjem in izklapljanjem. Posledica so višji računi in občutek, da klima “ne greje”. V nadaljevanju je opisano, kako iz iste naprave iztisniti več toplote za manj denarja.
Zakaj klimatska naprava sploh greje učinkovito
Klima ne proizvaja toplote z uporom kot električni radiator, ampak jo s pomočjo hladilnega sredstva črpa iz zunanjega zraka in jo prenese v prostor. Učinkovitost tega procesa opisuje grelno število COP. Vrednost COP 4 pomeni, da iz ene enote elektrike dobite štiri enote toplote. Prav zato je ogrevanje s klimo bistveno cenejše od navadnega električnega gretja in pogosto konkurenčno plinu ali peletom.
Pomembno je vedeti, da COP ni stalna številka. Pada z zunanjo temperaturo. Pri nekaj stopinjah nad ničlo naprava dela odlično, pri minus 7 ali minus 10 stopinjah pa se izkoristek zmanjša, ker mora kompresor delati bolj na polno in se zunanja enota občasno odtaja. To ne pomeni, da klima pozimi ni uporabna, pomeni le, da morate poznati njene meje.
Pravilne nastavitve, ki res znižajo račun
Največ prihranka se skriva v nastavitvah, ne v napravi sami. Te tri stvari naredijo razliko:
- Temperatura okoli 21 do 22 °C. Vsaka stopinja več pomeni približno 6 odstotkov višjo porabo. Pri 24 °C torej trošite skoraj petino več kot pri 21 °C, razlike v udobju pa skoraj ne čutite.
- Pustite napravo delovati neprekinjeno. Toplotna črpalka je najučinkovitejša, ko vzdržuje stabilno temperaturo pri nizki moči. Nenehno vklapljanje in izklapljanje porabi več, ker mora kompresor vsakič znova segrevati hladilni sistem.
- Usmerite lamele navzdol. Topel zrak se dviga, zato ga je smiselno potiskati proti tlom. Če lamele kažejo navzgor, se topli zrak nabira pod stropom, vi pa pri tleh zmrzujete in nehote zvišujete nastavljeno temperaturo.
Vklopite tudi avtomatski način ventilatorja namesto fiksno nizke hitrosti. Naprava sama poveča pretok zraka, ko prostor greje, in ga zmanjša, ko je dosežena želena temperatura. Več o tem, kako iz upravljalnika iztisniti maksimum, najdete v zapisu o najboljših nastavitvah termostata klimatske naprave.
Funkcija proti zmrzlemu prepihu
Mnoge naprave imajo grelni način, ki ob zagonu ne vklopi ventilatorja, dokler se izmenjevalnik ne ogreje. Tako vas ob jutranjem vklopu ne pihne hladen zrak. Pri Mitsubishi in Toshibi se ta funkcija pogosto imenuje “hot start”. Če imate napravo z inverterjem, jo pustite, da sama prilagaja moč, saj prav stalno prilagajanje vrtljajev kompresorja prinaša najnižjo porabo.
Vzdrževanje pozimi je drugačno kot poleti
Pozimi se vlogi notranje in zunanje enote zamenjata. Zunanja enota zdaj hladi in se zaledeni, notranja pa greje. To prinaša nekaj posebnosti, na katere poleti ne pomislite:
- Redno čistite filtre. Zamašen filter zmanjša pretok toplega zraka in lahko poveča porabo za 10 do 15 odstotkov. Pozimi, ko naprava dela vsak dan, jih preglejte na dva do tri tedne.
- Zunanjo enoto pustite prosto. Sneg, led ali listje okoli zunanje enote ovirajo odtajevanje in pretok zraka. Poskrbite, da je odtok kondenza prost, sicer se lahko pod enoto naredi ledena plošča.
- Ne motite cikla odtajevanja. Ko zunanja enota oddaja paro in se za nekaj minut ustavi gretje, to ni okvara. Naprava topi led z izmenjevalnika in se po nekaj minutah vrne v normalno delovanje.
Podroben opis sezonskih opravil najdete v članku o vzdrževanju in čiščenju klimatskih naprav pozimi, ki dopolnjuje te nasvete s koraki za čiščenje izmenjevalnika.
Kdaj klimi pomagati z drugim virom
Pri zelo nizkih temperaturah, recimo pod minus 10 stopinj, izkoristek pade, naprava pa porabi precej elektrike za odtajevanje. V takih dneh se splača klimo kombinirati z drugim virom, na primer s pečjo na drva ali talnim gretjem, in jo uporabljati predvsem za hitro segrevanje zjutraj. V prehodnih obdobjih jeseni in spomladi pa je klima skoraj vedno najcenejša izbira. Če razmišljate o tem, kako celostno znižati stroške gretja, je koristen tudi vodnik napredno ogrevanje s klimatsko napravo.
Naj povzamem v preprosto pravilo. Nastavite stabilnih 21 °C, lamele obrnite navzdol, napravo pustite teči in skrbite za filtre. S tem boste pozimi greli udobno in poceni. Če razmišljate o nakupu ali zamenjavi naprave z boljšim grelnim številom, lahko pregledate klimatske naprave v trgovini Pravaklima in primerjate modele, ki so optimizirani za zimsko ogrevanje.
Pogosta vprašanja
Ali je ceneje gretje s klimo ponoči izklopiti?
Ne nujno. Če napravo ponoči ugasnete, se prostor ohladi, zjutraj pa mora klima na polni moči ogreti hladne stene in pohištvo. Pogosto je ceneje znižati nočno temperaturo za dve do tri stopinje in pustiti napravo teči, kot da jo popolnoma izklopite.
Zakaj iz klime piha mlačen zrak namesto vročega?
Klima ne piha tako vročega zraka kot radiator, saj greje z večjim pretokom mlačnejšega zraka. Če je zrak izrazito hladen, preverite filtre, nastavljen način (mora biti gretje, ne ventilator) in ali naprava ravno ni v ciklu odtajevanja.
Do katere zunanje temperature klima še greje?
Večina sodobnih invertorskih naprav greje do približno minus 15 do minus 25 stopinj, odvisno od modela. Izkoristek pa najbolj pade pod minus 7 stopinj, zato je v ekstremnem mrazu smiselna kombinacija z dodatnim virom toplote.
