Ko zunaj zmrzuje in radiatorji komaj dohajajo, marsikdo pozabi, da ima v dnevni sobi že nameščeno učinkovito grelno napravo. Sodobna klimatska naprava v zimskem režimu deluje kot toplotna črpalka zrak-zrak in lahko pokrije dobršen del ogrevanja stanovanja. Ogrevanje s klimatsko napravo postaja resna alternativa elektriki na neposredni upor in dražjim energentom, saj iz ene kilovatne ure električne energije ustvari tudi tri ali štiri kilovatne ure toplote.
Kako klimatska naprava sploh greje?
Naprava ne proizvaja toplote z gretjem upornika, ampak jo prečrpava od zunaj navznoter. V hladilnem krogu kroži hladivo, ki tudi pri nizkih temperaturah odvzema toploto zunanjemu zraku in jo prek notranje enote oddaja v prostor. Razmerje med dobljeno toploto in porabljeno elektriko opisuje koeficient COP. Pri kakovostnih invertorskih modelih se ta pri zmerno mrzlih dneh giblje med 3,5 in 4,5, kar pomeni, da naprava odda 3,5 do 4,5-krat več toplote, kot porabi elektrike (350 do 450 odstotkov glede na električni radiator).
Pomembno je razumeti, da izkoristek pada z zunanjo temperaturo. Pri minus 7 stopinjah Celzija je COP nižji kot pri plus 7, pri ekstremnih minus 15 do minus 20 pa nekateri starejši modeli skoraj odpovejo. Zato so proizvajalci razvili tako imenovane hladne klime, ki obdržijo nazivno moč tudi pri minus 15 stopinjah.
Koliko stane ogrevanje stanovanja čez zimo?
Konkreten izračun pove več kot splošne obljube. Vzemimo stanovanje s 60 kvadratnimi metri in povprečno toplotno potrebo. Za štiri zimske mesece tako stanovanje pogosto potrebuje okoli 4.000 kilovatnih ur toplote.
- Električni radiatorji: pri ceni 0,16 EUR/kWh in izkoristku okoli 1 to pomeni približno 640 EUR za sezono.
- Klimatska naprava s povprečnim sezonskim COP 3,3: za isto toploto porabi okoli 1.210 kWh elektrike, torej približno 194 EUR.
- Kurilno olje ali utekočinjeni plin: cena niha, a strošek pogosto preseže 400 EUR, k temu pa je treba prišteti vzdrževanje dimnika in kotla.
Razlika med radiatorji in dobro klimo je torej lahko več kot 400 EUR na sezono. Nakup invertorske enote z montažo se danes giblje med 1.200 in 2.500 EUR, kar pomeni, da se naložba ob rednem ogrevanju povrne v treh do petih letih, naprava pa služi tudi za poletno hlajenje.
Na kaj vpliva poraba?
Stroški niso odvisni le od naprave. Velik delež nosi toplotna izolacija objekta, tesnost oken in to, ali se ogreva en prostor ali celotno stanovanje. Pri slabo izoliranih starejših hišah klima sama pogosto ne zadošča in se uporablja kot dopolnilo glavnemu sistemu.
Ali se ogrevanje s klimatsko napravo splača pri starejši hiši?
Pri samostojnih hišah z več etažami se ena notranja enota redko obnese, ker topel zrak težko doseže oddaljene sobe. Smiselna je postavitev več notranjih enot ali multisplit sistema z eno zunanjo in tremi do petimi notranjimi enotami. Tak sistem pokrije dnevni prostor, spalnice in delovno sobo, brez razvodov vode in radiatorjev.
Za primere, ko je glavni vir kurilno olje ali starejša plinska peč, klima pogosto prevzame vlogo poceni dnevnega ogrevanja, peč pa se vključi le ob najhujšem mrazu. Tak hibridni pristop zniža letni račun, ne da bi bilo treba zamenjati celoten ogrevalni sistem naenkrat.
Praktični nasveti za učinkovito zimsko delovanje
Že nekaj navad bistveno spremeni porabo in udobje. Naprava naj teče pri zmerni, stalni temperaturi, ne s pogostim vklapljanjem in izklapljanjem.
- Nastavljena temperatura naj bo med 20 in 22 stopinjami. Vsaka stopinja več pomeni okoli 6 odstotkov višjo porabo.
- Lopute za usmerjanje zraka naj bodo obrnjene navzdol, saj topel zrak naravno potuje navzgor.
- Filtre je treba čistiti vsaj enkrat na mesec, saj zamašeni filtri znižajo izkoristek za desetino ali več.
- Funkcija samodejnega odtaljevanja zunanje enote je normalna in se občasno vklopi ob mrazu in vlagi.
- Zunanja enota mora biti dvignjena od tal in zaščitena pred zameti snega.
Kdor razmišlja o nakupu, naj bo pozoren na sezonski grelni izkoristek SCOP in na nazivno moč pri nizki temperaturi. Pri izbiri ustrezne klimatske naprave za ogrevanje velja primerjati prav te podatke, ne le hladilne moči, ki je navedena na prvem mestu.
Hrup in udobje pozimi
Sodobne notranje enote pri tihem delovanju oddajajo le okoli 19 decibelov, pri običajnem delovanju pa do okoli 30 decibelov, kar je še vedno tišje od pogovora. Pri zimskem delovanju je topel zrak suh, zato je v dolgotrajno ogrevanih prostorih smiselno spremljati vlažnost in po potrebi uporabiti vlažilnik.
Pogosta vprašanja
Ali klima greje tudi pri minus 15 stopinjah?
Modeli, označeni za hladno podnebje, ohranijo večino moči tudi pri minus 15 stopinjah, nekateri delujejo do minus 25. Pri navadnih napravah pa moč in izkoristek pri takem mrazu močno padeta, zato se za hladnejše predele priporočajo posebej zasnovani modeli.
Je dražje ogrevanje ali hlajenje s klimo?
Pozimi je poraba praviloma višja, ker je razlika med želeno notranjo in zunanjo temperaturo večja kot poleti. Kljub temu ostaja ogrevanje s toplotno črpalko zrak-zrak med cenovno najugodnejšimi načini ogrevanja na elektriko.
Ali lahko klima ogreva ves dan brez prekinitve?
Da. Invertorska naprava je zasnovana za dolgotrajno delovanje in prav neprekinjeno ogrevanje pri nizki obremenitvi je energetsko najučinkovitejše. Pogosto izklapljanje povzroči večjo porabo ob vsakem ponovnem ogrevanju prostora.
Ali potrebujem dovoljenje za montažo?
V večstanovanjskih stavbah je za namestitev zunanje enote na fasado praviloma potrebno soglasje etažnih lastnikov ali upravnika. Pri samostojni hiši dovoljenje običajno ni potrebno, montažo pa mora opraviti usposobljen serviser zaradi dela s hladivom.
