Klimatske naprave so danes povsem primeren sistem za ogrevanje. Delujejo kot toplotne črpalke zrak-zrak. Toplote ne ustvarjajo z električnim grelcem, ampak jo črpajo iz okolice in prenašajo v notranjost. Ogrevanje deluje tudi pri temperaturah pod lediščem, kar zniža stroške v primerjavi s starejšimi načini ogrevanja.
Delovanje toplotne črpalke zrak-zrak v zimskem času
Pozimi se proces delovanja klimatske naprave obrne. Zunanja enota s pomočjo kompresorja in hladilnega sredstva prevzema toplotno energijo iz zunanjega zraka. V zraku je dovolj toplote celo pri minus petnajst stopinjah Celzija. Hladilni plin se v zunanji enoti upari na nizki temperaturi. Kompresor nato plin stisne. Zaradi tega se njegova temperatura dvigne. Vroč plin potuje v notranjo enoto in preko izmenjevalnika segreje zrak v prostoru.
Električni radiatorji za en kilovat oddane toplote porabijo en kilovat elektrike. Klimatska naprava potrebuje manj elektrike za enako količino toplote. Električna energija poganja le kompresor in ventilatorje, ne segreva pa grelnega telesa neposredno.
Inverterska tehnologija za varčevanje
Starejše klimatske naprave so imele kompresorje, ki so delovali na polno moč in se nato ugasnili. Danes enote uporabljajo invertersko tehnologijo. Ta zvezno prilagaja moč kompresorja. Ko se prostor ogreje blizu nastavljene temperature, naprava sama zmanjša moč.
Manj je zagonskih sunkov, zato pade poraba elektrike. Temperaturna nihanja v prostoru so manjša. Zmanjša se tudi obremenitev mehanskih delov, kar podaljša življenjsko dobo naprave. Klimatska naprava tako stalno vzdržuje toploto z manjšim pretokom zraka.
Učinkovitost pri nizkih temperaturah in SCOP
Med ključnimi podatki za izračun stroškov je sezonski koeficient učinkovitosti ali SCOP. Številka prikazuje povprečno razmerje med vloženo električno in oddano toplotno energijo v celotni ogrevalni sezoni.
Naprava s SCOP 4,0 za en kilovat elektrike v povprečju proizvede štiri kilovate toplote. Tri kilovate pridobi iz zunanjega zraka. Proizvajalci običajno navajajo SCOP za povprečno evropsko podnebje. V hladnejših celinskih krajih raje preverite vrednosti, ki veljajo za hladno podnebje.
Učinkovitost se spreminja z zunanjo temperaturo. Pri sedmih stopinjah lahko naprava deluje z učinkovitostjo pet. Pri minus petnajstih stopinjah koeficient včasih pade na dva. Tudi takrat je ogrevanje s klimatsko napravo cenejše od navadnega električnega gretja. Dražji modeli ohranjajo grelno moč do minus petindvajset stopinj Celzija. Imajo močnejše kompresorje in zunanje enote opremljene z grelnimi kabli proti zamrzovanju kondenza.
Kdaj se investicija najbolj obrestuje?
Stanovanja, ki se ogrevajo na električne radiatorje ali peč na kurilno olje, lahko s prehodom na klimo stroške znižajo za polovico. Pogosti primeri vgradnje:
- Zamenjava starih električnih radiatorjev.
- Ogrevanje počitniških objektov, ker se prostori hitro segrejejo.
- Dopolnilno ogrevanje jeseni in spomladi, ko centralna peč še ne deluje stalno.
- Ogrevanje dobro izoliranih novogradenj.
Jeseni in spomladi zagon centralnega ogrevalnega sistema za nekaj ur na dan ni vedno smiseln. Klimatska naprava prostor segreje v nekaj minutah. Pri zunanjih temperaturah okoli deset stopinj porabi malo elektrike. Peči na drva ali pelete v takšnem vremenu pogosto delujejo z nižjim izkoristkom zaradi nenehnega prižiganja in ugašanja.
Izračun letnih prihrankov za povprečno stanovanje
Za povprečno izolirano stanovanje velikosti šestdeset kvadratnih metrov je letna potreba po toploti približno šest tisoč kilovatnih ur.
Električni radiatorji bi za to porabili vseh šest tisoč kilovatnih ur elektrike. Če cena elektrike znaša dvajset centov na kilovatno uro, je letni strošek tisoč dvesto evrov. Ogrevanje z zemeljskim plinom in kondenzacijskim kotlom običajno stane okoli osemsto evrov na sezono, če upoštevamo še fiksne stroške priključka.
Klimatska naprava s povprečnim SCOP 4,0 za isto toploto porabi tisoč petsto kilovatnih ur elektrike. Letni strošek pri enaki ceni elektrike je tristo evrov. Razlika v primerjavi z električnimi radiatorji je devetsto evrov. Nakup naprave in montaža se v tem primeru povrneta v manj kot dveh letih.
Omejitve sistema in reševanje izzivov
Ogrevanje s klimo pomeni vpihovanje toplega zraka v prostor. Kroženje zraka je lahko moteče. Notranja enota mora biti pravilno nameščena. Usmerjevalniki naj bodo nastavljeni tako, da topel zrak potuje proti tlom in se nato naravno dviga. Nikoli ne smejo pihati neposredno proti mizi, kavču ali delovnemu mestu.
Pri zunanjih temperaturah okoli ledišča in visoki vlagi se na zunanji enoti nabira srež. Ko je plast ledu predebela, naprava začasno obrne cikel. Za nekaj minut preneha ogrevati prostor in toploto pošlje ven, da led stopi. Notranji ventilator takrat miruje ali deluje zelo počasi. To odtaljevanje je potrebno, da se kompresor ne poškoduje.
Kako vzdrževanje vpliva na porabo elektrike?
Zamašeni filtri na notranji enoti zmanjšajo pretok zraka. Naprava mora delovati dlje in z večjo močjo, da doseže želeno temperaturo v prostoru. Poraba elektrike naraste, kompresor pa je bolj obremenjen. V času redne uporabe je treba filtre vsaj enkrat na mesec oprati s toplo vodo.
Jesensko listje, sneg ali prah na zunanji enoti ovirajo pretok zraka skozi lamele toplotnega izmenjevalnika. Naprava takrat težje črpa toploto. Enkrat letno je smiseln strokovni servis. Tehnik pregleda tlak hladilnega plina in dezinficira notranji izmenjevalnik. Če plina primanjkuje, bo gretje slabše in stroški višji. Lahko pride tudi do okvare sistema.
Vpliv lokacije zunanje enote na zimsko delovanje
Če je zunanja enota izpostavljena severnemu vetru, hitreje izgublja toploto in pogosteje zaledeni. Smiselna je namestitev na južno ali vzhodno stran. Tam jo lahko delno varuje napušč, pretok zraka pa ostane neoviran. Odmik od tal mora biti tolikšen, da sneg ne zasuje naprave. Voda od odtaljevanja mora prosto odtekati, sicer zmrzne in poškoduje ohišje.
Ogrevanje brez centralnih napeljav
Novi objekti imajo dobro izolacijo in nizke toplotne izgube. Vgradnja kompleksnih sistemov s talnim gretjem in toplotnimi črpalkami zrak-voda tam včasih ni smiselna. Ena ali dve klimatski napravi lahko zadoščata za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti.
Začetna investicija je razmeroma nizka. Sistem se hitro odziva na spremembe temperature. Z vgradnjo Wi-Fi modulov se temperaturo upravlja na daljavo preko telefona. Ogrevanje s klimatskimi napravami tako postaja povsem običajna praksa, ki zmanjšuje uporabo fosilnih goriv.
