Izbira pravega električnega ogrevanja je včasih težka. Ko presojamo, ali je boljša Klima ali IR paneli, moramo poznati njune lastnosti. Oba sistema sta priljubljena pri prenovah in kot dodaten vir toplote. Čeprav oba porabljata elektriko, delujeta povsem drugače. Način delovanja namreč določa začetno investicijo, mesečne stroške in udobje v prostoru.
Fizikalni principi in način prenosa toplote
Sistema delujeta na povsem drugačnih osnovah.
Toplotna črpalka zrak-zrak
Klimatska naprava pozimi ne greje zraka neposredno prek električnega grelca. Gre za toplotno črpalko tipa zrak-zrak. Zunanja enota črpa toploto iz okolice, četudi zunaj zmrzuje. Hladilni plin v njej se upari pri nizkih temperaturah. Kompresor nato plinu dvigne tlak in s tem temperaturo. Notranja enota to zbrano toploto vpihuje v prostor.
Infrardeče sevanje
IR paneli grejejo s sevanjem. Elektrika segreje element v panelu, ta pa oddaja infrardeče valove. Ti valovi ne grejejo zraka. Toplota prehaja naravnost na ljudi, stene, tla in pohištvo. Zrak se segreje šele posredno, ko to toploto oddajajo segreti predmeti. Občutek je zelo podoben zimskemu soncu.
Kakšna je učinkovitost obeh sistemov pri nizkih temperaturah?
Največja razlika je v porabi energije. Izkoristek IR panelov je 100-odstoten. Za vsako porabljeno kilovatno uro elektrike dobite eno kilovatno uro toplote. Grelno število (COP) je ves čas 1.0. Zunanja temperatura na to ne vpliva.
Klime so varčnejše, ker toploto črpajo od zunaj. Učinkovitost merimo s sezonskim grelnim številom (SCOP). Dobre klime imajo SCOP med 4.0 in 5.2. To pomeni, da za eno kilovatno uro elektrike v prostor oddajo štiri do pet kilovatnih ur toplote. Razliko naprava vzame iz zunanjega zraka. V hudem mrazu učinkovitost klime upade. Kljub temu boljši modeli dobro grejejo tudi pri minus petnajst stopinjah.
Mesečna poraba in konkretni primeri prihrankov
Mesečni stroški so pri klimatskih napravah precej nižji. Poglejmo povprečno izolirano stanovanje velikosti 70 kvadratnih metrov. Za eno zimo potrebuje okoli 5000 kilovatnih ur toplote.
- Ogrevanje z IR paneli: Poraba elektrike bo natanko 5000 kilovatnih ur. Če kilovatna ura stane 0,15 evra, boste plačali 750 evrov na sezono.
- Ogrevanje s klimatsko napravo: Pri SCOP faktorju 4.0 klima porabi le 1250 kilovatnih ur elektrike. Znesek na položnicah bo okoli 190 evrov.
Razlika v stroških pri tem primeru znese več kot 550 evrov na leto. V desetih letih se nabere za 5500 evrov razlike. V slabo izoliranih hišah so prihranki s klimo še večji.
Koliko stane začetna investicija in vgradnja?
Cena opreme in montaže je pomemben del izračuna.
Če izberete IR panele, boste potrebovali vsaj enega za vsako sobo. Trisobno stanovanje rabi pet do sedem panelov in termostate. Vse skupaj stane med 2500 in 4500 evri. Znesek je odvisen od modela in dela električarja.
Klimatsko ogrevanje celega stanovanja ponavadi zahteva multi-split sistem z več notranjimi enotami. Lahko pa vgradite dve ločeni klimi. Nakup in montaža dobrega sistema vas bosta stala med 2000 in 4000 evri. Začetni stroški so pri obeh sistemih podobni. Prednost klime je to, da poleti stanovanje tudi hladi.
Dinamika ogrevanja in hitrost odziva
Sistemi se sobo segrejejo različno hitro.
Klima deluje hitro. Ker neposredno vpihuje topel zrak, je soba topla v nekaj minutah. To pride prav, ko pridete v mrzlo hišo ali pa grejete sobe le občasno. Zaradi kroženja zraka v kotih ni mraza. Filtri v klimi hkrati čistijo zrak.
IR paneli prostor segrevajo drugače. Zrak se greje posredno, zato proces traja dlje. Ob prvem vklopu traja več ur, da postane prijetno toplo, saj se morajo najprej segreti stene in pohištvo. Ko je soba enkrat ogreta, pa temperatura ostaja enakomerna. Zrak pri tem ne kroži.
Kakšno udobje bivanja ponujata sistema?
Ljudje toploto dojemamo različno. Vseeno imata sistema nekaj tehničnih posebnosti.
IR paneli dajejo občutek toplote iz kamina. Ker segrejejo stene in tla, nas ne zebe v noge. Paneli so neslišni in ne dvigujejo prahu, kar ustreza astmatikom in alergikom. Njihova slabost so toplotne sence. Pod jedilno mizo ali za veliko omaro žarki ne sežejo, zato tam ostane hladno.
Klima premika zrak. Če je enota na napačnem mestu, boste čutili prepih. Novejše klime ta problem rešujejo s senzorji in loputami, ki pihajo stran od ljudi ali pa zrak razpršijo ob strop. Slaba stran klim je šum ventilatorja. Čeprav so nočni načini tihi, naprave niso povsem neslišne.
Zahtevnost vzdrževanja in dolgotrajna zanesljivost
IR paneli ne potrebujejo vzdrževanja. Nimajo motorjev ali plinov, zato ne rabijo servisa. Občasno z njih le obrišete prah. Zdržijo zelo dolgo, tudi več kot dvajset let.
S klimo je več dela. Filtre morate čistiti sami, da preprečite smrad in slabše gretje. Enkrat na leto priporočamo servis. Serviser pregleda plin, očisti zunanjo enoto in razkuži notranjo. Ob rednem vzdrževanju bo klima delovala deset do petnajst let.
Kdaj izbrati posamezen sistem glede na tip objekta?
Odločitev je odvisna predvsem od izolacije vašega doma.
V starih in slabo izoliranih hišah se toplota hitro izgublja. Če bi tam greli samo z IR paneli, bi bili računi za elektriko zelo visoki. Paneli bi delovali na polno moč ves čas. Tu se veliko bolj splača vgraditi klimo. Porabila bo manj elektrike in hitro segrela zrak, kljub slabim stenam in oknom.
Nove hiše z dobro izolacijo potrebujejo malo toplote. Razlika v znesku na položnici med klimo in paneli tu ni tako velika. Veliko ljudi vgradi panele zaradi tišine in boljšega videza. Tudi v novogradnjah pa se klime pogosto vgrajujejo, saj velika okna poleti hišo pregrejejo in jo je treba hladiti.
Je kombinacija obeh sistemov dobra rešitev?
Ni nujno, da celo hišo ogrevate na isti način. Kombinacija je včasih najbolj smiselna.
Klimo lahko namestite v dnevno sobo s kuhinjo in jedilnico. Tam bo varčno ogrevala največji del hiše. Poleti bo isti prostor tudi ohladila.
V spalnici ali kopalnici pa namestite IR panele. V spalnici bo ponoči med spanjem povsem tiho. V kopalnici pa vam bo po tuširanju prijetno toplo. S tem pristopom prihranite pri začetnih stroških in mesečni porabi, hkrati pa imate udobje v prostorih, kjer ga potrebujete.
