Nasveti in prihranki

Znižanje porabe klimatske naprave v praksi

Znižanje porabe klimatske naprave v praksi

Poleti porabimo veliko elektrike za hlajenje prostorov. Z rednim vzdrževanjem klimatske naprave in pametno uporabo lahko te stroške znižate. Pri tem vam sploh ne bo vroče. Že majhne spremembe navad se hitro poznajo na položnici.

Zakaj vsaka stopinja vpliva na račun

Sobna temperatura določa obremenitev kompresorja. Ko pridete v vročo hišo in klimo nastavite na 18 stopinj, se prostor ne bo ohladil nič hitreje. Naprava vedno piha z vso močjo, le kompresor bo pri tako nizki nastavitvi deloval na polno precej dlje.

Zunanja in notranja temperatura naj se razlikujeta za pet do sedem stopinj.

Če ciljno temperaturo znižate za eno stopinjo, bo poraba elektrike zrasla za šest do osem odstotkov. Hlajenje na 22 namesto na 25 stopinj vam lahko do konca poletja dvigne stroške za petino. Inverterski motorji pri zmernih nastavitvah hitro dosežejo cilj in se upočasnijo. Takrat je poraba minimalna. Če pa zahtevate nerealno nizke temperature, bo motor ves čas gnal na vso moč.

Kako deluje ekološki način

Nove klime imajo pogosto tipko eco. Ta programsko omeji moč kompresorja in ventilatorja. Sistem ne lovi nastavljene temperature z vso silo, ampak dela na primer s 70-odstotno zmogljivostjo.

Soba se ohlaja malo dlje.

Kljub temu na koncu porabite manj elektrike. Kompresorji so pri nižjih obratih bolj učinkoviti. Varčni način pride prav ob dnevih, ko stene še niso pregrete in želite samo vzdrževati prijeten zrak. Ponoči lahko vklopite nočni program. Ta med spanjem postopoma dvigne temperaturo za kakšno stopinjo. Ker se telo ponoči ohladi samo, močno hlajenje ni potrebno. Ventilator se upočasni, klima je tišja in poraba pade.

Vlaga vpliva na občutek vročine

Na udobje ne vpliva samo temperatura zraka. Ohlajamo se namreč z znojenjem. Če je zrak vlažen, znoj ne izhlapeva in hitro nam postane vroče, čeprav termometer ne kaže veliko. Zaradi sopare nato na termostatu po nepotrebnem nižamo stopinje.

Zato imajo klime funkcijo razvlaževanja.

V tem načinu se vlaga odstranjuje iz sobe, hlajenje pa je zgolj stranski produkt. Ventilator in kompresor se vrtita počasi. Zrak zadene ob mrzel izmenjevalec, vlaga kondenzira in odteče po cevi ven. Ko vlažnost pade pod 50 odstotkov, vam bo prijetno tudi pri 26 stopinjah. Razvlaževanje porabi dosti manj toka kot močno hlajenje na 22 stopinj.

Čiščenje filtrov zmanjša porabo

Prah v notranji enoti ovira pretok zraka. Ventilator se mora bolj truditi, da potisne zrak skozi uparjalnik. Tudi prenos toplote je slabši, ker prah na lamelah deluje kot izolacija.

Za ustrezen prihranek energije klimatska naprava rabi prost pretok zraka.

Mrežaste filtre ob redni uporabi operite pod tekočo vodo vsakih štirinajst dni. Umazani filtri dvignejo porabo elektrike tudi za 15 odstotkov. Čist mora biti tudi izmenjevalec toplote. Če je na njem zasušena umazanija, vam čisti filtri ne bodo pomagali. Enkrat na leto pokličite serviserja, da bo klima delovala tako kot prvi dan.

Kaj lahko storite sami in kaj serviser

  • Vsaka dva tedna očistite protiprašne filtre. S tem razbremenite ventilator in omogočite prepih.
  • Preverite lamele uparjalnika. Če vidite umazanijo na njih, se toplota slabše prenaša in kompresor bo deloval dlje časa.
  • Zunanjo enoto očistite listja, pajčevin in cvetnega prahu, da preprečite pregrevanje.
  • Serviser naj preveri hladilni plin. Če sistem pušča, mora kompresor delati precej dlje za isti učinek, elektrika pa se troši v prazno.

Uporaba časovnikov za nižjo položnico

Nesmiselno je hladiti prazno stanovanje. A če klimo v največji vročini povsem ugasnete, se bodo stene in pohištvo pregreli. Ko pridete domov, bo morala naprava ohladiti celotno maso prostora. Za to porabi ogromno energije.

Veliko bolje je uporabiti časovnik.

Klimo nastavite, naj se prižge pol ure pred vašim prihodom s službe. Lahko pa med vašo odsotnostjo vzdržuje nekoliko višjo temperaturo. Če bo v sobi čez dan 27 stopinj, se bo popoldne hitro ohladila na 24 stopinj brez nepotrebnega naprezanja sistema. Če imate pametno klimo, jo preprosto upravljate preko telefona in prilagajate delovanje, če se kje zadržite.

Ne spuščajte vročine v hišo

Nobena varčna naprava vam ne bo pomagala, če imate med hlajenjem odprta okna ali balkonska vrata. Kompresor ob nenehnem dotoku vročega zraka nikakor ne more doseči cilja in zato neprestano ropota na polni moči.

Prostore morate zračiti, a ob pravem času.

Okna na stežaj odprite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Takrat je zunaj najbolj hladno. Ko pa klima dela, okna in vrata zaprite. Če vam v okna sije sonce, spustite rolete ali žaluzije. Zunanja senčila so odlična, ker preprečijo, da bi se steklo sploh segrelo. Notranje zavese pomagajo nekoliko manj, saj je toplota takrat že v sobi, a vseeno naredijo razliko.

Kje stoji zunanja enota

Zunanja enota opravlja težje delo kot notranja. Toploto mora oddati v vročo okolico. Če vanjo sije močno popoldansko sonce, bo delovala slabše. Kondenzator se bo težko hladil, tlak bo narasel in kompresor bo pokuril več elektrike.

Če ji zagotovite senco z nadstreškom ali drevesom, bo delovala boljše.

Okrog zunanje škatle pustite prazen prostor. Visoka trava, grmičevje ali zložene škatle ovirajo izpih vročega zraka. Če klima vsesa nazaj isti zrak, ki ga je ravnokar izpihala, njena učinkovitost močno pade.

Koliko lahko prihranite čez poletje

Poglejmo konkretne številke. Povprečna 3,5-kilovatna klima ob polni obremenitvi porabi med 0,8 in 1 kilovatno uro elektrike. Ko temperaturo samo še vzdržuje z invertersko tehnologijo, poraba pade na 0,2 do 0,4 kilovatne ure.

V treh poletnih mesecih bo klima delovala okoli 500 ur.

Če je ne vzdržujete in uporabljate narobe, bo v povprečju porabila 0,7 kilovatne ure. To nanese 350 kilovatnih ur na poletje. Pri ceni elektrike 0,20 evra na kilovatno uro boste plačali 70 evrov za eno napravo. Če upoštevate nasvete iz tega članka, poraba pade na 0,35 kilovatne ure. Tako porabite le 175 kilovatnih ur, kar stane 35 evrov. Prihranili ste polovico zneska.

V hiši z več klimami so razlike precej večje.

Potratna uporaba treh naprav vas hitro stane 300 evrov na sezono. Z majhnimi spremembami obdržite 100 evrov v žepu. V poslovnih prostorih, kjer klime delajo po deset ur na dan, so številke še višje. Če zaposleni hladijo na 20 stopinj in imajo priprto okno, se poraba podvoji. Neodgovorna uporaba ene močnejše klime v pisarni prinese 250 evrov stroška. S pametno uporabo plačate samo 110 evrov. Vaše navade torej najbolj vplivajo na znesek na položnici. Poleg tega bo lepo vzdrževana klima delovala dlje časa, zato vam še vrsto let ne bo treba kupovati nove.