Poleti so zneski na položnicah za elektriko zaradi hlajenja pogosto višji. Z nekaj preprostimi spremembami navad lahko te stroške znižate, ne da bi vam bilo pri tem vroče. Pravilne nastavitve in redno vzdrževanje se hitro poznajo.
Kakšna je optimalna temperatura hlajenja?
Veliko ljudi ob prihodu v vroč dom klimo nastavi na 18 ali 20 stopinj. To je napaka. Prostor se ne bo ohladil nič hitreje, klima bo le porabila več energije, ker bo kompresor dlje časa delal na polno.
Priporočljiva nastavitev je med 24 in 26 stopinj Celzija. Smiselno se je držati pravila, da razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne preseže sedem stopinj. Tako preprečite temperaturni šok, ko greste ven, in hkrati omejite porabo. Vsaka stopinja pod to mejo porabo elektrike poveča za približno šest do osem odstotkov.
Ko je zunaj več kot 35 stopinj, nima smisla prostora hladiti na 22. Nastavitev na 26 ali 27 stopinj in vklopljeno razvlaževanje ponavadi povsem zadoščata za prijeten občutek.
Razvlaževanje pogosto nadomesti močno hlajenje
Vlaga močno vpliva na to, kako čutimo vročino. Če je zrak vlažen, znoj ne more hlapeti, zato nam je bolj vroče. Večina sodobnih klim ima funkcijo razvlaževanja.
Ta funkcija porabi manj elektrike kot klasično hlajenje. Ventilator se vrti počasneje, kompresor pa se redkeje vklopi. V dneh, ko ni hude vročine, je pa zrak soparen, je razvlaževanje najboljša izbira za ohranjanje nizke porabe.
Kako učinkovit je v resnici način Eco?
Novejši modeli ponujajo eko način delovanja, ki omeji moč kompresorja in prilagodi ventilator. Prostor se hladi nekoliko počasneje, a naprava deluje bolj enakomerno.
Inverterski motorji sicer sami prilagajajo moč glede na potrebe prostora, način Eco pa to še dodatno omeji. Največji prihranek energije klimatska naprava doseže, če je primerno močna za vaš prostor in lahko neprekinjeno deluje pri nizki obremenitvi.
Nenehno prižiganje in ugašanje povzroča skoke v porabi. Ob vsakem zagonu kompresor porabi veliko elektrike, da doseže delovno moč. Zato je včasih ceneje, če klimo ves dan pustite prižgano na višji temperaturi, kot pa da jo zvečer poženete na polno moč.
Ali časovniki prinašajo opazne rezultate?
Časovniki so preprost način za nadzor porabe. Večinoma lahko nastavite, da se klima vklopi malo pred vašim prihodom domov. Tako ne hladite praznega stanovanja cel dan, vseeno pa pridete v hladen prostor.
Pametne klime, ki jih povežete z internetom, lahko upravljate kar prek telefona. Če ostanete dlje v službi, preprosto zamaknete vklop. Nekatere aplikacije beležijo tudi natančno porabo elektrike, da lažje vidite, kdaj klima porabi preveč in temu prilagodite hlajenje.
Tihi način in nočno delovanje
Za ponoči je uporaben nočni način. Telo med spanjem ne potrebuje tako nizkih temperatur kot podnevi. Nočni način sam dvigne temperaturo v prostoru za stopinjo ali dve kmalu po vklopu.
S tem klima ponoči porabi manj elektrike, saj ne vzdržuje po nepotrebnem nizke temperature. Ventilator se prestavi na najnižjo hitrost, kar pomeni tišje delovanje in minimalno porabo.
Pomen rednega vzdrževanja za nižje zneske
Umazani filtri so pogost razlog za visoke položnice. Prah in umazanija zmanjšata pretok zraka. Naprava mora zato delovati dlje in z večjo močjo, da ohladi prostor.
Med poletjem filtre očistite vsaj enkrat na mesec. Mrežice preprosto sperete pod vodo in jih dobro posušite, preden jih vrnete v napravo. Zamašeni filtri lahko povečajo porabo za 15 odstotkov, povzročajo pa tudi neprijetne vonjave.
Enkrat na leto naročite strokovni servis. Serviser bo preveril hladilni plin, očistil zunanjo enoto in pregledal elektroniko. Če v sistemu primanjkuje plina, poraba hitro naraste, lahko pa se tudi pokvari kompresor.
Lokacija zunanje enote vpliva na učinkovitost
Pri montaži se včasih pozabi na lokacijo zunanje enote. Če je montirana na direktnem soncu, se ohišje zelo segreje. Kompresor mora tako delati veliko bolj intenzivno, da odda toploto v že tako vroče okolje.
Montaža na senčno stran ali namestitev preprostega nadstreška lahko izboljša učinkovitost do deset odstotkov. Okoli zunanje enote mora zrak prosto krožiti, zato je ne smete zapreti z grmičevjem ali drugimi ovirami.
Zakaj okna in vrata ne smejo ostati odprta?
Klima bo porabila manj, če ji pomagate z zastiranjem oken. Spuščene rolete in žaluzije na južni ter zahodni strani preprečijo, da bi sonce segrevalo prostore. Potreba po hlajenju se tako močno zmanjša.
Hladite samo tiste prostore, v katerih se zadržujete. Če ste v dnevni sobi, zaprite vrata na hodnik in v spalnice. Prav tako med delovanjem klime ne odpirajte oken na nagib. Že majhna reža spusti noter topel zrak in sili klimo k neprekinjenemu delovanju pri visoki moči.
Pomagajte si z ventilatorji
Ventilatorji so zelo uporabni. Sami sicer ne znižajo temperature, ustvarijo pa prepih, zaradi katerega nam je hladneje. Znoj hitreje izhlapeva in občutek vročine je manjši.
Zaradi tega lahko klimo nastavite na 27 stopinj namesto na 24, pa vam bo vseeno prijetno. Ventilator porabi zelo malo elektrike v primerjavi s klimo, zato se takšna kombinacija splača.
Odstranite notranje vire toplote
Na temperaturo vpliva tudi to, kar počnete v stanovanju. Kuhanje, peka v pečici, likanje in prižgani računalniki oddajajo precej toplote. Če se tem opravilom izognete takrat, ko je zunaj najbolj vroče, bo klima manj obremenjena.
Opravila, ki segrevajo prostor in dvigujejo vlago, raje prestavite na jutro ali pozen večer. Enako velja za zračenje. Okna odpirajte samo ponoči in zgodaj zjutraj, ko se zunaj ohladi.
Kolikšni so konkretni prihranki na sezono?
Povprečno gospodinjstvo poleti porabi med 300 in 500 kWh elektrike na eno klimo. Pri ceni elektrike okoli 0,18 evra za kilovatno uro to nanese med 50 in 90 evrov na sezono. Pri večjih stanovanjih ali hišah z več klimami je ta znesek seveda ustrezno višji.
Z upoštevanjem preprostih nasvetov lahko porabo znižate za 20 do 30 odstotkov. Če temperaturo nastavite na 25 namesto na 22 stopinj, redno čistite filtre in senčite okna, lahko na sezono prihranite od 20 do 40 evrov pri posamezni napravi.
Okvirni vpliv posameznih ukrepov na znižanje porabe:
- Če dvignete temperaturo za eno stopinjo, bo poraba manjša za 6 do 8 odstotkov.
- Z rednim čiščenjem filtrov se učinkovitost izboljša do 15 odstotkov.
- Zastiranje oken in zapiranje vrat lahko zmanjša obremenitev klime do 20 odstotkov.
- Če namesto hlajenja vklopite samo razvlaževanje, bo trenutna poraba precej nižja.
Vzemimo za primer družino v 80 kvadratnih metrov velikem stanovanju z dvema klimama. Včasih so ju nastavljali na 21 stopinj, hladili vse sobe hkrati in niso spuščali žaluzij. Njihov strošek hlajenja je bil v vročem poletju okoli 160 evrov.
Naslednje leto so temperaturo dvignili na 25 stopinj, hladili samo dnevno sobo in spalnico ter čez dan zatemnili okna. Pred poletjem so temeljito očistili filtre. Njihov strošek je padel na 95 evrov.
Tistih nekaj deset evrov razlike se morda ne sliši veliko, a se skozi leta delovanja klime hitro nabere. Predvsem pa manjša obremenitev pomeni, da bo naprava delovala dlje in se ne bo tako hitro pokvarila.
