Poleti hlajenje prostorov hitro dvigne znesek na položnici za elektriko. A visoki stroški niso nujni. S pravilno uporabo in osnovnim vzdrževanjem lahko porabo precej zmanjšate. Tako boste imeli udobno temperaturo, položnica pa bo nižja.
Nastavitev temperature in poraba
Mnogi mislijo, da mora biti soba poleti ohlajena na 20 stopinj. To ni zdravo za telo in hitro poveča porabo elektrike. Bivalne prostore je najbolje hladiti na 24 do 26 stopinj Celzija. Vsaka stopinja manj poveča porabo energije za približno šest do osem odstotkov.
Če klima celo poletje hladi na 22 namesto na 25 stopinj, kompresor dela dlje in močneje. Razlika v porabi tako hitro doseže 20 odstotkov. Kompresor porabi največ elektrike v celotnem sistemu, ker stiska hladilni plin. Plin se pri tem segreje in odda toploto ven. Ko se vrne v notranjo enoto, se ohladi in hladi zrak v sobi. Nižja kot je nastavljena temperatura, dlje časa mora kompresor vzdrževati visok tlak.
Mit o hitrem hlajenju
Nastavitev na 18 stopinj ne bo hitreje ohladila pregrete sobe. Klima zrak vpihuje z enako močjo. Razlika je le v tem, da se pri 24 stopinjah kompresor ne bo izklopil. Prostor bo na koncu prehladen, vi pa boste plačali več. Naprava ima svojo maksimalno moč in je ne morete pospešiti z nizko nastavitvijo na daljincu.
Pametne funkcije in načini delovanja
Novejše klime imajo funkcije za manjšo porabo. Način Eco prilagodi hitrost ventilatorja in kompresorja. Naprava tako dela z manjšo močjo. Do želene temperature bo morda potrebovala nekaj minut več, a bo porabila do 15 odstotkov manj elektrike.
S časovnikom preprečite hlajenje praznega stanovanja. Nastavite ga tako, da se klima vklopi pol ure pred vašim prihodom domov. Če imate nepredvidljiv urnik, pomaga Wi-Fi modul za vklop prek telefona.
Če je vaš cilj prihranek energije klimatska naprava ne sme ves dan delovati v praznem prostoru. Pri zelo dobro izoliranih hišah in inverterskih modelih se včasih izplača pustiti napravo na minimalni moči. V običajnih stanovanjih pa je redna uporaba časovnika precej cenejša.
Nočno delovanje in funkcija Sleep
Ponoči je zunaj hladneje in telo med spanjem ne potrebuje močnega hlajenja. Funkcija Sleep ponoči postopoma dvigne temperaturo za stopinjo ali dve. Tako vas ne bo zeblo, poraba pa bo manjša. Mnogi pustijo klimo prižgano na dnevnih nastavitvah in po nepotrebnem trošijo elektriko.
Vpliv umazanih filtrov na porabo
Zračni filtri notranje enote se hitro napolnijo s prahom in dlakami. Ko je filter zamašen, gre zrak težje skozi. Klima mora za doseganje temperature delovati dlje in z večjo močjo.
Čiščenje filtrov zniža porabo za 5 do 15 odstotkov. Pokrov klime dvignete in preprosto izvlečete mrežaste filtre. Operite jih pod toplo vodo ali uporabite blago milo. Preden jih vrnete v napravo, se morajo popolnoma posušiti. V nasprotnem primeru se v klimi pojavi plesen.
Tudi zunanja enota se umaže. Prah in listje na lamelah ovirajo izmenjavo toplote. Kompresor se zaradi tega pregreva in troši več elektrike.
Ustrezna količina hladilnega plina
Klima za hlajenje potrebuje točno določeno količino plina. Če plin uhaja zaradi poškodb na ceveh, naprava zelo slabo hladi. Kompresor dela ves čas in poraba elektrike zraste. Serviserji zato na letnem pregledu preverijo tlak in po potrebi dodajo plin.
Koliko elektrike klima dejansko porabi
Inverterska klima z močjo 3,5 kilovata porabi okoli 0,8 do 1 kilovatne ure elektrike na uro pri polni obremenitvi. Ko doseže nastavljeno temperaturo, poraba pade na 200 do 300 vatov na uro.
Če klima v povprečnem gospodinjstvu dela 8 ur na dan, 60 dni v letu in je nastavljena na 21 stopinj, filtri pa so umazani, bo porabila okoli 350 kilovatnih ur na sezono. Pri ceni 0,20 evra na kilovatno uro to pomeni strošek 70 evrov.
Z nastavitvijo na 25 stopinj, uporabo Eco načina in čistimi filtri poraba pade za 30 do 40 odstotkov. To pomeni približno 210 kilovatnih ur oziroma 42 evrov. Prihranek na eno napravo je 28 evrov.
Pri treh klimah v hiši prihranek naraste na skoraj 100 evrov na sezono. Manj obremenjena naprava se tudi manj obrablja, kar zmanjša stroške za popravila.
Razporejanje zraka v prostoru
Hladen zrak je težji od toplega in pada proti tlom. Če lamele usmerite navzdol, bo pri tleh hladno, pod stropom pa toplo. Termostat v notranji enoti bo zaznal toploto in kompresor bo deloval dlje.
Pri hlajenju lamele vedno usmerite vodoravno ali malo navzgor. Hladen zrak se bo razporedil po prostoru in počasi padal. Temperatura bo povsod enakomerna.
Ne hladite praznih prostorov. Zaprite vrata hodnikov in kopalnic. Vsak dodaten prostor poveča porabo energije.
Zračenje in klima
Odprto okno na nagib ob prižgani klimi je velika napaka. Topel zrak od zunaj nenehno prihaja v prostor, zato se klima sploh ne ustavi.
Poleti zračite zjutraj ali zvečer, ko je zunaj hladneje. Na hitro naredite prepih, da se zrak zamenja. Stene se v tem času ne segrejejo. Ko zaprete okna, klima zlahka vzdržuje temperaturo naprej.
Inverterska tehnologija
Starejše klime so delovale na on/off sistem. Kompresor je delal s polno močjo in se nato povsem izklopil. To je povzročalo visoko porabo ob vsakem zagonu naprave.
Inverterske naprave prilagajajo moč kompresorja. Ko dosežejo temperaturo, zmanjšajo obrate in jo le še vzdržujejo. Tak sistem porabi do 30 odstotkov manj elektrike.
Ključni koraki za znižanje porabe
- Ciljno temperaturo vedno nastavite med 24 in 26 stopinj Celzija.
- Zračne filtre notranje enote operite vsaj enkrat na mesec.
- V času najmočnejšega sonca uporabite zunanja senčila in rolete.
- Za enakomerno hlajenje usmerite lamele vodoravno.
- Zmanjšajte obremenitev kompresorja s časovniki in načinom Eco.
Manjša poraba elektrike pri hlajenju je preprosto stvar nekaj osnovnih navad. Če klimo redno čistite in je ne nastavljate na prenizke temperature, boste plačali manj.
