Subvencije za varčne klimatske naprave v Sloveniji običajno pridejo prek Eko sklada, a le za določene vrste naprav in pod jasnimi pogoji. Pred nakupom zato preverite, ali izbrana naprava spada pod aktualni javni poziv. Prihranek energije pri klimatski napravi ni odvisen le od denarne pomoči, ampak tudi od izbire modela in načina uporabe.
Ali Eko sklad res subvencionira klime?
Odgovor ni povsem enostaven. Eko sklad, slovenski javni sklad za okoljske naložbe, razpisuje nepovratne finančne spodbude za gospodinjstva, pozivi in pogoji pa se pogosto spreminjajo. Sklad v zadnjih letih najpogosteje podpira toplotne črpalke za ogrevanje, predvsem sisteme zrak-voda, voda-voda in zemlja-voda, ki nadomestijo kurilno napravo na fosilna goriva.
Klasična stenska klima tipa split (zrak-zrak), kupljena predvsem za poletno hlajenje, v teh programih pogosto ni upravičena. Pri nekaterih pozivih so bile izključene tudi naprave, ki niso glavni vir ogrevanja. Kdor načrtuje nakup, naj najprej odpre trenutno veljavni javni poziv na spletni strani Eko sklada in prebere razdelek o upravičenih napravah.
Previdnost ni odveč. Spodbude se odobrijo samo za naložbe, ki ustrezajo besedilu poziva, naknadnih izjem pa praviloma ni.
Kaj mora izpolnjevati naprava?
Eko sklad pri toplotnih črpalkah običajno zahteva določen najmanjši izkoristek, izražen s sezonskim količnikom ogrevanja (SCOP). Ta pove, koliko toplote naprava v celi sezoni dobavi na enoto porabljene elektrike. Vrednost 4 pomeni, da iz 1 kWh elektrike dobite približno 4 kWh toplote. Višja ko je vrednost, bolj varčna je naprava.
Za hlajenje velja podoben kazalnik, SEER. Pri nakupu klime primerjajte obe vrednosti, ne le črke energijskega razreda. Naprave razreda A+++ so danes običajne, razlike med modeli pa so kljub temu opazne.
Poleg tehničnih lastnosti poziv običajno postavlja še organizacijske pogoje:
- naprava mora biti na seznamu ustreznih naprav, če ga sklad vodi,
- namestitev mora opraviti usposobljen izvajalec,
- vloga se praviloma odda pred začetkom del oziroma pred nakupom,
- stavba mora imeti ustrezen status, na primer uporabno dovoljenje.
Točen seznam je odvisen od poziva. Pogoji iz preteklih let zato niso zanesljiv vodnik za današnjo vlogo.
Kako poteka pridobitev subvencije?
Postopek je pri večini pozivov podoben. Gospodinjstvo najprej preveri, ali je izbrana naprava upravičena. Nato zbere ponudbo izvajalca, odda vlogo prek spletnega portala sklada in počaka na odločbo. Nakup in vgradnja sledita šele po pozitivni odločbi.
Pogosta napaka je obratni vrstni red. Kdor napravo kupi in namesti, vlogo pa odda kasneje, lahko ostane brez spodbude. Sklad pravila o oddaji pred začetkom del dosledno uveljavlja.
Po vgradnji je treba predložiti račune, dokazila o plačilu in dokumentacijo o namestitvi. Sklad na tej podlagi izplača odobreni znesek. Višina je običajno delež upravičenih stroškov z zgornjo mejo, ne fiksen znesek, zato se končna številka razlikuje od primera do primera.
Kje iskati varčen model, če subvencije ni?
Če izbrana klima ni upravičena do spodbude, ima visok izkoristek še vedno smisel, saj se naložba povrne skozi nižje račune. Ponudbo z različnimi razredi in močmi najdete pri ponudnikih, ki imajo v prodaji varčne klimatske naprave. Primerjajte inverterske modele z oznako A++ ali A+++ in izberite moč, ki ustreza velikosti prostora.
Premočna naprava je pogosta past. Se pogosto vklaplja in izklaplja, slabše razvlažuje in troši več. Za običajno dnevno sobo do 25 m² zadošča naprava z močjo okoli 2,5 do 3,5 kW, odvisno od osončenosti in izolacije.
Koliko prihrani varčna klima? Okviren izračun
Vzemimo primer. Starejša, neinverterska klima z močjo 3,5 kW lahko v tipični slovenski poletni sezoni, ob približno 500 urah delovanja, porabi okoli 700 kWh. Sodoben inverterski model v istih razmerah porabi približno 30 do 45 % manj, torej okoli 400 do 490 kWh.
Pri ceni elektrike okoli 0,15 do 0,20 EUR/kWh to pomeni prihranek približno 30 do 60 EUR na sezono samo pri hlajenju. Če naprava deluje tudi pozimi in jeseni, je razlika večja. Številke so okvirne in odvisne od hiše, osončenosti, izolacije in navad.
Sklep ni vedno prijeten. Pri zgolj poletnem hlajenju se zamenjava delujoče naprave le zaradi prihrankov redko povrne v nekaj letih. Subvencija, kadar je na voljo, to računico bistveno izboljša. Pri celoletni uporabi za ogrevanje je slika ugodnejša.
Nastavitve, ki prihranek povečajo
Ko je naprava nameščena, uporaba odloča, ali se prihranek res pokaže. Nekaj ukrepov ima izmerljiv učinek.
Temperatura
Vsaka stopinja višje pri hlajenju zmanjša porabo za približno 5 do 8 %. Nastavitev na 25 do 26 °C namesto na 22 °C lahko prihrani okoli 20 do 25 % elektrike, kar je pri sezonski porabi 400 kWh med 15 in 25 EUR.
Časovnik in eko način
Časovnik, ki napravo vklopi pol ure pred prihodom domov in jo izklopi pred odhodom, prepreči hlajenje praznega prostora. Eko način (pri nekaterih proizvajalcih imenovan tudi Energy Saving) omeji moč in rahlo dvigne temperaturo. Prihranek je običajno 5 do 10 % sezonske porabe, torej od nekaj evrov do okoli 10 EUR.
Vzdrževanje
Zamašen filter lahko poveča porabo za 5 do 15 %. Čiščenje na dva do štiri tedne v sezoni je brezplačno, letni servis pa stane približno 50 do 90 EUR in ohranja izkoristek zunanje enote.
Kaj je dobro vedeti, preden oddate vlogo
Vlogo lahko zavrne ali zakasni več stvari. Dokumentacija mora biti popolna, izvajalec mora ustrezati zahtevam, naprava pa mora biti navedena v pravi kategoriji. Sredstva so zaradi omejenega proračuna poziva včasih izčrpana pred koncem roka. Kdor odlaša, tvega zaprt poziv.
Podobno velja za ceno pri izvajalcu. Ponudba naj vključuje napravo, montažo, material in zagon, primerjajte pa vsaj dve. Cenejša ponudba brez ustreznih potrdil lahko pomeni, da vloga ne bo upravičena.
Preden se odločite, ugotovite, ali je glavni cilj hlajenje ali ogrevanje. Pri ogrevanju je subvencija verjetnejša in naložba se hitreje povrne. Pri hlajenju štejeta predvsem ustrezna moč naprave in dosledna uporaba varčnih nastavitev.
