Vaši mesečni stroški za hlajenje in ogrevanje so močno odvisni od izbrane tehnologije in načina njene uporabe. Natančna inverterska klima prihranek elektrike primerjava hitro pokaže, da novejši sistemi s prilagajanjem moči porabijo precej manj od starih modelov. Takšen način delovanja pa ne prinaša le manjše porabe, ampak tudi podaljša življenjsko dobo naprave.
Zakaj vas stara tehnologija hlajenja stane več
Starejše klime delujejo na preprost princip vklopa in izklopa oziroma on/off. Ob vsakem zagonu kompresor potegne polno moč. Dela na sto odstotkih, dokler ne ohladi prostora na nastavljeno temperaturo. Potem se povsem ugasne. Ko se prostor spet segreje, se zgodba ponovi.
Takšen način hitro zviša račun za elektriko. Vsak nov zagon kompresorja namreč zahteva visok zagonski tok. Hkrati v prostoru ves čas prihaja do temperaturnih nihanj, saj je enkrat pretoplo, drugič pa prehladno. Ker stara naprava ne zna delovati z zmanjšano močjo, je njena poraba na koncu meseca visoka.
Kako deluje inverterski kompresor
Inverterska tehnologija se prilagaja. Kompresor ne pozna samo dveh skrajnosti, ampak spreminja hitrost delovanja glede na potrebe. Ob vklopu hitro doseže želeno temperaturo. Zatem pa moč zmanjša na minimum in le še vzdržuje stanje v prostoru.
Ker ni nenehnih zagonov, ni visokih obremenitev omrežja. Ko klima le še vzdržuje temperaturo, porabi samo od 10 do 30 odstotkov svoje nazivne moči. Delovanje na nizkih obratih pomeni tudi manjšo obrabo delov. Naprava se manj kvari in zdrži dlje.
Kolikšna je razlika v porabi?
Številke so precej jasne. Stara on/off klima z močjo 3,5 kilovata na uro porabi približno od 1,1 do 1,2 kilovatne ure elektrike. Če vzamemo povprečno poletje s 400 urami hlajenja, pridemo do 480 kilovatnih ur. Pri ceni elektrike 0,20 evra na kilovatno uro vas bo hlajenje enega prostora stalo okoli 96 evrov.
Inverterska klima z enako močjo porabi med 0,3 in 0,6 kilovatne ure. Točno število je odvisno predvsem od izolacije vašega doma in zunanje vročine. Za istih 400 ur boste porabili okoli 180 do 240 kilovatnih ur. Strošek hlajenja pade na 36 do 48 evrov. Na sezono tako prihranite med 48 in 60 evri samo pri hlajenju ene sobe.
Pri ogrevanju so prihranki še večji
Razlike so še bolj očitne jeseni in pozimi. Inverterske klime brez težav ogrevajo prostore celo pri zunanjih temperaturah do -15 ali -25 stopinj Celzija, pri čemer njihov izkoristek ostane visok. Stare on/off naprave imajo pri ogrevanju precejšnje težave in pogosto zamrznejo že okoli ledišča. Če ogrevate z inverterjem, lahko v primerjavi s starimi radiatorji ali staro klimo prihranite tudi več kot 150 evrov na zimo.
Prava nastavitev temperature
Tudi najboljša tehnologija ne pomaga, če so nastavitve napačne. Vsaka dodatna stopinja hlajenja pomeni približno 6 do 8 odstotkov večjo porabo elektrike. Nastavljanje klime na 20 stopinj sredi poletja zelo poveča račun. Poleg tega prevelika razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni dobra za zdravje.
Poleti je najbolje klimo nastaviti nekje med 24 in 26 stopinj Celzija. Tako bo kompresor hitro ohladil zrak in takoj preklopil v varčno delovanje. Že če temperaturo zvišate z 22 na 25 stopinj, boste porabili okoli 20 odstotkov manj elektrike, v prostoru pa vam bo še vedno prijetno.
Uporabite funkcijo razvlaževanja
Vročino prenašamo veliko težje, če je v zraku veliko vlage. Namesto močnega hlajenja lahko uporabite funkcijo razvlaževanja (Dry mode). Ta odstrani odvečno vlago, ne da bi močno ohladila prostor. Kompresor in ventilator takrat delujeta na nizkih obratih. Posledično porabite precej manj elektrike kot pri klasičnem hlajenju, v prostoru pa je zrak bolj svež.
Pametne funkcije in časovniki
Nove naprave ponujajo funkcije za manjšo porabo. Za dodaten prihranek energije klimatska naprava uporabi ekološki način, ki recimo omeji moč kompresorja. Klima ne štarta na polno, ampak deluje na 70 do 80 odstotkih zmožnosti. Hlajenje traja malce dlje, a se splača. Tako lahko prihranite dodatnih 10 do 15 odstotkov elektrike.
Časovniki so odlični za to, da klima ne teče v praznem stanovanju. Sistem lahko nastavite tako, da se vklopi pol ure preden pridete iz službe. Veliko naprav lahko danes upravljate kar prek telefona. Nekateri modeli imajo celo senzorje gibanja. Če v sobi ni nikogar, klima sama dvigne temperaturo ali pa se po določenem času ugasne.
Kje je klima nameščena?
Lokacija notranje in zunanje enote močno vpliva na porabo. Notranja enota ne sme biti preblizu virov toplote, kot je štedilnik, ali ob velikem južnem oknu. Termostat bo tam zaznaval višjo temperaturo, kot je v resnici v prostoru. Kompresor bo zato deloval dlje in z večjo močjo.
Podobno velja za zunanjo enoto. Če je na direktnem soncu, se težko znebi toplote. Najbolje jo je postaviti v senco, kjer zrak prosto kroži. Okoli nje ne sme biti ovir. Če jo zaprete z okrasnimi mrežami, rastlinjem ali jo montirate na zastekljen balkon, se bo vroč zrak zadrževal okoli nje. Klima bo tako hladila veliko slabše.
Uporaba nočnega načina
Ponoči potrebujemo manj hlajenja. Zunanje temperature nekoliko padejo, tudi naše telo med spanjem ne rabi hudega mraza. Nočni način (Sleep mode) to upošteva in avtomatsko prilagaja delovanje. Ponavadi klima vsako uro dvigne temperaturo za pol stopinje do eno stopinjo.
Tako vas proti jutru ne bo zeblo. Kompresor in ventilator delujeta na minimalni moči in sta zelo tiha. Poraba elektrike je takrat izjemno nizka. V primerjavi z običajnim hlajenjem skozi vso noč lahko z nočnim načinom prihranite od 20 do 30 odstotkov energije.
Zadržite vročino zunaj
Klima se bo mučila, če boste v hišo spuščali vročino. Spustite rolete ali žaluzije, da sonce ne segreva pohištva in tal. Medtem ko klima dela, ne puščajte odprtih oken ali vrat, saj s tem dobesedno mečete denar skozi okno. Zračite zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko je zunaj hladno. Čez dan pa imejte okna zaprta. Tako bo naprava delala manj, račun pa bo nižji.
Vpliv vzdrževanja na porabo
Umazana klima porabi precej več elektrike. Filtri v notranji enoti lovijo prah in umazanijo. Če se zamašijo, zrak težje potuje skozi napravo. Ventilator se mora zato vrteti hitreje, kompresor pa dela dlje časa, da sploh doseže nastavljeno temperaturo.
- Redno čiščenje protiprašnih filtrov na vsaka dva tedna med poletjem lahko zmanjša porabo za 5 do 15 odstotkov.
- Pazite na stanje lamel na zunanji enoti, saj se vanje pogosto ujame listje ali prah, kar ovira oddajanje toplote in pregreva kompresor.
- Če v sistemu manjka hladilni plin, bo klima delovala neprestano, ne bo pa ohlajala, kar zelo poveča stroške.
Pred sezono naročite serviserja. Ta bo preveril tlak plina ter temeljito očistil in razkužil obe enoti. Redni servis ni pomemben samo zaradi čistega zraka in preprečevanja smradu. Poskrbi predvsem za to, da bo vaša klima dolga leta delovala varčno in brez nepotrebnih izgub elektrike.
