Klimatska naprava velja pri marsikom za potrošnika elektrike, ki čez poletje napihne račun. Resnica je bolj zanimiva. Sodobna toplotna črpalka zrak-zrak, kar klimatska naprava v bistvu je, lahko ob pravilni uporabi dejansko zniža stroške v gospodinjstvu, tako pozimi pri ogrevanju kot poleti pri hlajenju. Vprašanje torej ni, ali porabi elektriko, ampak kako prihraniti denar s klimo in iz nje iztisniti vsak vatni delež, za katerega plačate.
Zakaj učinkovita klima dejansko prihrani denar
Ključ je v izkoristku, ki ga stroka meri s faktorjema SCOP (sezonsko ogrevanje) in SEER (sezonsko hlajenje). Dobra inverterska naprava ima SCOP okoli 4 do 5. To v praksi pomeni, da iz 1 kWh elektrike pridobi 4 do 5 kWh toplote. Klasičen električni radiator ali grelnik iz iste kilovatne ure naredi natanko 1 kWh toplote. Razlika je torej štiri do petkratna, in ravno tu se skriva prihranek.
Da pa ta izkoristek ostane visok skozi vsa leta delovanja, mora biti naprava prava za prostor, pravilno nameščena in redno vzdrževana. Vsaka od teh treh stvari, ki jih spodaj razčlenimo, neposredno vpliva na to, koliko boste na koncu meseca plačali.
Načrtujte redno vzdrževanje
Redno vzdrževanje je najcenejša naložba z najhitrejšim povračilom. Med servisom tehnik preveri tlak hladiva, očisti izmenjevalnike in izmeri dejansko zmogljivost. Zamašen filter ali pretok hladiva pod normo lahko izkoristek poslabšata za 10 do 15 odstotkov, kar pomeni, da za enak učinek naprava teče dlje in porabi več.
Več kot polovica okvar na klimatskih sistemih izvira iz pomanjkljivega vzdrževanja. Načrt rednih pregledov zato ne zniža le mesečnega računa za elektriko, ampak prepreči tudi drage izredne posege, ko se naprava pokvari sredi poletne vročine. Filtre lahko sami očistite vsaka dva do tri tedne med sezono, celovit pregled pa prepustite serviserju enkrat letno. Več praktičnih korakov najdete v prispevku Vzdrževanje klimatske naprave (8 nasvetov).
Pravilne nastavitve termostata
Pri nastavitvah ljudje največkrat zapravijo denar po nepotrebnem. Poleti ni smiselno hladiti pod 24 do 26 stopinj Celzija. Vsaka stopinja nižje pomeni približno 6 do 8 odstotkov višjo porabo, telo pa razlike skoraj ne zazna. Pozimi velja obratno, ogrevanje na 20 do 21 stopinj je optimalno razmerje med udobjem in porabo.
- Poleti nastavite hlajenje na 24 do 26 °C, ne nižje.
- Pozimi ciljajte na 20 do 21 °C v bivalnih prostorih.
- Uporabljajte tedenski časovnik, da naprava ne dela na prazno, ko vas ni doma.
- Vklopite nočni ali eko način, ki nežno prilagaja temperaturo med spanjem.
- Izkoristite samodejni način ventilatorja, namesto da ga vrtite na polno.
Podroben pregled, kaj kateri način počne in kdaj se splača, smo zbrali v članku o najboljših nastavitvah termostata klimatske naprave.
Razmislite o razvlaževanju
Toplota ni edini razlog za neudobje. Pogosto je krivec vlaga. Pri 60 odstotkih relativne vlažnosti se 26 stopinj zdi bolj soparno kot 28 stopinj pri suhem zraku. Namesto da temperaturo spuščate vse niže in plačujete dražje hlajenje, uporabite funkcijo razvlaževanja, ki jo ima skoraj vsaka sodobna klima.
Način razvlaževanja iz zraka odvzame odvečno vlago ob bistveno nižji porabi kot polno hlajenje. Prostor postane udobnejši, naprava pa pri tem porabi manj energije. Za starejše modele brez te funkcije se splača preučiti tudi samostojni razvlaževalnik. Več o tem, kako klima upravlja z vlago, preberite v prispevku Klimatske naprave in razvlaževanje.
Lokacija in namestitev odločata o porabi
Kje stoji zunanja enota, je pomembnejše, kot se zdi. Če jo cele dni obseva sonce, se mora bolj truditi pri oddajanju toplote, izkoristek pa pade. Zunanjo enoto zato namestite na senčno stran, najbolje na sever ali vzhod, in poskrbite za prosto kroženje zraka okoli nje.
Kjer severna lega ni mogoča, pomaga premišljena zasaditev. Drevo ali grm, ki čez dan meče senco na enoto, naredi razliko, hkrati pa ne sme ovirati pretoka zraka. Tudi notranja enota naj ne piha neposredno v zaveso, pohištvo ali steno, ker to moti razporeditev zraka in sili napravo v daljše delovanje.
Nadgradnja, ki se izplača
Tehnologija hitro napreduje. Klimatska naprava, stara petnajst let, je tipično razred ali dva slabša po energijskem razredu od današnjih inverterskih modelov in dela s starim hladivom. Menjava ni nujna vsako leto, smiselno pa je premisliti o njej vsakih 10 do 12 let ali ko se okvare začnejo kopičiti.
Pred nakupom vedno preverite energijsko nalepko in vrednosti SCOP ter SEER. Razlika med dobrim in povprečnim modelom se v desetletju uporabe sešteje v več sto evrov. Ko se odločate za zamenjavo ali prvi nakup, si oglejte ponudbo klimatskih naprav v trgovini Pravaklima in primerjajte energijske razrede med seboj.
Pogosta vprašanja
Ali klima res ogreva ceneje kot druge naprave?
Da, pri zunanjih temperaturah nad ničlo je inverterska klima običajno cenejša za ogrevanje od električnih radiatorjev in pogosto tudi od plina, ker iz ene kilovatne ure elektrike pridobi štiri do pet kilovatnih ur toplote. Pri močnem mrazu izkoristek pade, a ostaja konkurenčen.
Kolikšna temperatura je najbolj varčna poleti?
Med 24 in 26 stopinjami Celzija. Vsaka stopinja nižje poveča porabo za približno 6 do 8 odstotkov, razlika v udobju pa je zanemarljiva. Razlika med zunanjo in notranjo temperaturo naj ne presega 6 do 7 stopinj.
Kako pogosto naj čistim filtre?
Med aktivno sezono vsaka dva do tri tedne. Čist filter ohranja pretok zraka in izkoristek, zamašen pa sili napravo v daljše delovanje in višjo porabo. Celovit servis z merjenjem hladiva opravite enkrat letno.
