Če klimo kupujete predvsem za gretje, jo najbolje namestite na steno z odprtim prostorom pred seboj, običajno nad vrata ali ob daljšo steno dnevne sobe. Neposredno nad kavč ali posteljo je ne dajajte. Pri hlajenju in gretju je montaža različna. Pri vsakem ogrevanju s klimatsko napravo lega enote odloča, ali toplota doseže ljudi ali obstane pod stropom.
Zakaj je mesto enote pri gretju pomembnejše kot pri hlajenju
Hladen zrak pada, topel se dviguje. Pri hlajenju se ohlajen zrak sam spusti proti tlom, zato enota pod stropom deluje dobro. Pri gretju je obratno: toplota iz enote na dveh metrih in pol rada obstane v zgornji tretjini prostora.
Termostat v enoti pod stropom zazna toploto prej, kot jo začutijo stanovalci pri tleh. Naprava se umiri, v višini glave je prijetno, okoli gležnjev pa hladno. Zato je pri montaži za gretje treba skleniti nekaj kompromisov, ki jih pri čisto poletni klimi ni.
Na kateri višini naj visi notranja enota?
Proizvajalci v navodilih običajno predpišejo vsaj 15 centimetrov razmika od stropa, da enota lahko vsesava zrak. V praksi se je uveljavila višina od 2 do 2,3 metra od tal. Nižje ni smiselno zaradi glav in pohištva, višje pa se topel zrak težje spusti.
Če razporeditev prostora dopušča, enoto namestite čim nižje znotraj dovoljenega območja. Vsakih deset centimetrov manj skrajša pot toplega zraka do bivalnega dela sobe. Pri stropih, višjih od treh metrov, se razlika občuti še bolj.
Razdalje ob straneh
- Ob straneh enote naj bo vsaj 10 do 15 cm do sosednje stene ali omare.
- Pred izpuhom naj bo prost prostor, običajno več metrov.
- Neposredno pod enoto ne sodijo zavese, rolete ali police.
Natančne mere so zapisane v montažnem priročniku posameznega modela in veljajo pred splošnimi napotki.
Kam usmeriti topel zrak?
Večina sodobnih enot ima v načinu gretja nastavljivo usmeritev loput. Pravilo je preprosto: proti tlom. Horizontalne lopute spustite navzdol, približno 60 do 90 stopinj glede na steno, odvisno od modela. Topel zračni tok tako pride do tal in se šele nato dvigne po prostoru, namesto da ostane pod stropom.
Zračni tok naj ne piha neposredno v sedišča in ležišča. Stalen topel tok na koži izsušuje in daje občutek prepiha, čeprav je zrak topel. Bolje je, da zrak potuje ob steni ali po sredini sobe in se šele nato razporedi.
Ali je mesto pravo, lahko preverite že pred montažo. S kosom papirja ali trakom označite smer toka. Pogosto se pokaže, da bi omara, vrata ali premična stena tok ujela že po treh metrih.
Katerim oviram se izogniti
Zračni tok potrebuje prosto pot. Najpogostejše težave so te:
- Pohištvo pred enoto. Visoka omara na nasprotni steni odbije topel zrak nazaj ali ga prekine.
- Vrata, ki se odpirajo v tok. Pri vsakem odprtju se tok zmeša z zrakom iz hodnika.
- Napačna lega senzorja temperature. Enota nad radiatorjem ali blizu kuhinjskega štedilnika meri previsoko temperaturo in se prezgodaj ugasne.
- Neposredna bližina postelje. Šum ventilatorja in zračni tok motita spanje, tudi ko je naprava v nočnem načinu.
Pri odprtih prostorih, kjer se kuhinja in dnevna soba stikata, enoto najbolje postavite na steno, ki gleda vzdolž daljše osi prostora. Zrak tako doseže največ površine, preden naleti na oviro.
Kje postaviti zunanjo enoto pozimi?
Zunanja enota je pri ogrevanju enako pomembna kot notranja, saj iz zunanjega zraka črpa toploto. Izogibajte se zaprtim kotom, kjer bi se hladen izpihan zrak vračal v napravo. Pred ventilatorjem naj bo prost prostor, običajno okoli dva metra ali več, ob straneh pa nekaj deset centimetrov.
Pozimi je treba paziti še na tri stvari:
- Višina nad tlemi. Enota na konzoli, dvignjeni vsaj 20 do 30 cm nad predvideno višino snega, ne bo zasuta.
- Sneg s strehe. Pod strešnim robom, s katerega drsi sneg ali padajo ledene sveče, enota ni varna.
- Odtok kondenza. Med odtaljevanjem zunanja enota izloči vodo. Če odteka na pešpot ali stopnice, se tam naredi led.
Cevi med enotama naj bodo čim krajše. Pri manjših napravah proizvajalci običajno dovoljujejo skupno dolžino med 15 in 25 metri, vendar vsak meter cevi nekoliko zmanjša zmogljivost.
Kdaj je boljša talna ali parapetna enota
Če je ogrevanje glavna naloga, premislite o talni (parapetni) izvedbi. Taka enota izpiha topel zrak blizu tal, torej tam, kjer ga prostor potrebuje. Pogosta lega je stena pod oknom, kjer topel tok zadrži hladen zrak ob steklu.
Slabost je manjša ponudba modelov in običajno višja cena. Talna enota se obnese v prostorih z nizkimi okni, kjer na steni ni prostora, ali s previsokimi stropi. V večini stanovanj povsem zadostuje klasična stenska enota, če je pravilno nameščena in nastavljena.
Ali montaža vpliva na račun za elektriko?
Vpliva, vendar posredno. Klimatska naprava za ogrevanje deluje kot toplotna črpalka zrak-zrak: iz zunanjega zraka vzame toploto in jo z obrnjenim hladilnim ciklom odda v prostor. Za vsako porabljeno kilovatno uro elektrike odda več kilovatnih ur toplote. To razmerje opisuje faktor COP, sezonsko povprečje pa SCOP.
Po evropski energijski oznaki ima naprava razreda A++ SCOP vsaj 4,6, razreda A+++ pa vsaj 5,1 (za povprečno podnebje). Pri hudem mrazu učinkovitost pade. Pri okoli -7 °C je COP pri številnih modelih približno 2,5 do 3, pri -15 °C pa lahko zdrsne proti 2. Zato preverite podatke za konkreten model.
Primer s predpostavljenimi cenami: hiša potrebuje letno 10.000 kWh toplote. Pri SCOP 4 klima za to porabi okoli 2.500 kWh elektrike, kar pri ceni 0,20 € za kWh znese približno 500 €. Ista toplota z neposrednim električnim ogrevanjem stane okoli 2.000 €, z lahkim kurilnim oljem (približno 1.000 litrov po 1,1 € za liter) pa okoli 1.100 €. Dejanski zneski so odvisni od cen energentov in izolacije stavbe.
Slaba lega enote te prihranke zmanjša. Če se topel zrak ujame pod stropom ali termostat meri napačno, naprava dlje deluje, da doseže nastavljeno temperaturo. Kdor načrtuje nakup, naj namestitev klime za ogrevanje načrtuje skupaj z izbiro modela, saj so nekatere naprave zasnovane tudi za delovanje pri nižjih zunanjih temperaturah.
Pogoste napake pri montaži za gretje
Pri montažah se ponavlja nekaj napak.
- Enota je nad posteljo ali kavčem zaradi videza, ne zaradi pretoka zraka.
- Lopute ostanejo v poletnem položaju, naravnost naprej.
- Zunanja enota stoji tik ob tleh na mestu, kjer se nabira sneg.
- Ena naprava naj bi ogrevala več prostorov, ločenih z vrati.
Zadnja napaka je posebej pogosta. Ena enota ogreje prostor, v katerem stoji, in morda še odprt sosednji del. Za zaprte sobe ne zadošča. To je tema za ločeno obravnavo.
Povzetek pravil
Notranjo enoto namestite čim nižje v dovoljenem območju, s prostim prostorom ob straneh in pred izpuhom. Lopute pozimi usmerite navzdol, tok zraka pa stran od sedišč in postelje. Zunanja enota potrebuje prost pretok zraka, lego nad snegom in urejen odtok kondenza. Če to upoštevate, lahko tudi povprečna klima pozimi doseže sezonsko učinkovitost, ki jo navaja proizvajalec.
