Izbira klimatske naprave ni le nakup škatle, ki piha hladen zrak. Upoštevati morate velikost prostorov in tehnične zahteve vašega doma. Če izberete napačno, boste plačevali previsoke račune za elektriko, v stanovanju pa vam bo še vedno vroče.
Kako določiti ustrezno moč hlajenja?
Za povprečno izoliran prostor s standardno višino stropa 2,5 metra velja preprosto pravilo. Potrebujete približno 1 kW hladilne moči na 10 kvadratnih metrov. Seveda so tu odstopanja. V novi nizkoenergijski hiši s troslojnimi okni bo dovolj že šibkejša naprava. Mansarde z velikimi strešnimi okni in stare hiše brez fasade pa potrebujejo precej več moči.
Vzemimo za primer 35 kvadratov veliko dnevno sobo, ki gleda na jug in ima velika okna. Tu boste verjetno potrebovali napravo z močjo 3,5 kW ali celo 4,2 kW. Če kupite prešibko klimo, bo kompresor delal na polno cel dan. Prostor se ne bo ohladil, elektrike boste porabili ogromno, deli pa se bodo hitreje obrabili.
Tudi premočna klima je napaka. Prostor bo ohladila v desetih minutah in se ugasnila. Ker bo delovala tako kratek čas, ne bo uspela razvlažiti zraka. Dobili boste hladen, a vlažen in zatohli prostor, kjer se hitro pojavi plesen. Natančen izračun pred nakupom je zato nujen.
Inverterski kompresorji in poraba
Stare klime so poznale le dve stanji. Bile so prižgane ali ugasnjene. Kompresor je delal s polno močjo do ciljne temperature in se ustavil. To je povzročalo sunke v omrežju in neprijetno nihanje temperature v sobi.
Danes imajo vse naprave inverterski kompresor, ki prilagaja obrate glede na potrebe. Ko se prostor ohladi, sistem le še z minimalno močjo vzdržuje temperaturo. Ni več tistega zoprnega občutka, ko te ob vklopu prepiha leden zrak, računi za elektriko pa so precej nižji.
Poglejte tehnične podatke. Najbolj vas morata zanimati kratici SEER pri hlajenju in SCOP pri ogrevanju. Višja številka pomeni manjšo porabo. Klima s SEER 8,5 iz enega kilovata elektrike naredi 8,5 kilovata hladu. Najboljši modeli spadajo v razred A+++ in opazno znižajo mesečne stroške.
Gretje in hlajenje v enem
Vsaka sodobna klima je hkrati toplotna črpalka zrak-zrak. Odlično se obnese pri ogrevanju. Spomladi in jeseni je gretje s klimo pogosto najcenejša možnost. Nekateri zmogljivejši modeli učinkovito grejejo celo, ko zunaj pritisne mraz do -15 stopinj Celzija.
Glasnost delovanja
Hrup je pomemben podatek, sploh če klimo montirate v spalnico. Glasnost notranje enote merimo v decibelih (dB). Za spanje iščite naprave, ki pri najnižji hitrosti proizvajajo med 19 in 22 dB hrupa. To je tiho kot šelestenje listja in vas ponoči ne bo motilo.
Zunanja enota je precej glasnejša, običajno med 45 in 55 dB. Dobro premislite, kam jo boste postavili. Če jo montirate tik ob sosedovo okno ali na odmevno dvorišče, tvegate prepir. Boljše klime imajo funkcijo tihega nočnega delovanja, ki namerno utiša zunanji ventilator, da ostanete znotraj zakonskih mej hrupa.
Upravljanje prek telefona in Wi-Fi
Večina naprav ima danes vgrajen Wi-Fi modul za upravljanje prek telefona. To ni le modna muha, ampak zelo uporabna funkcija v praksi.
Klimo lahko prižgete eno uro preden pridete z dela. Prostor se bo hladil počasi in varčno. Ko stopite skozi vrata, vas pričaka hladno stanovanje brez močnega pihanja. Prek aplikacije lahko spremljate tudi porabo elektrike, kar pomaga pri načrtovanju stroškov.
Naprednejši sistemi znajo brati vremensko napoved. Če bo popoldne peklensko vroče, bo klima začela prostor ohlajati že dopoldne. Takrat je zunaj še hladneje, zato kompresor porabi manj elektrike, kot če bi popoldne na polno hladil pregret prostor. Sistem lahko upravljate tudi prek glasovnih pomočnikov.
Cene naprav in montaže
Osnovni modeli stanejo od 500 do 700 evrov brez montaže. Svoje delo opravijo solidno. Spadajo pa v nekoliko nižji energijski razred (A+), so malce glasnejši in nimajo naprednih filtrov za čiščenje zraka.
Za 800 do 1.200 evrov dobite naprave srednjega razreda. Tu prevladujejo preverjene japonske in korejske znamke. Delujejo tiho, so zelo varčne (A++ ali A+++) in se ne kvarijo niti v najhujši vročini.
Najdražji modeli stanejo od 1.300 evrov naprej. Tu plačate dizajn, senzorje gibanja in posebne plazemske filtre, ki iz zraka odstranjujejo viruse in alergene.
Standardna montaža vas bo stala med 250 in 350 evri. To vključuje preboj ene opečnate stene, do štiri metre cevi in montažo zunanje enote na dostopnem mestu. Dodatni metri inštalacije ali vrtanje v armiran beton ceno zvišajo. Da bo vse delovalo kot mora in da obdržite garancijo, je nakup klimatske naprave najbolje opraviti skupaj z montažo pri pooblaščenem serviserju.
Pogoste napake pri vgradnji
Ljudje pogosto izberejo napačno mesto za notranjo enoto. Če vam klima piha direktno v kavč, jedilno mizo ali posteljo, vam bo neprijetno kljub pravi temperaturi v sobi. Zrak mora pihati pod strop in počasi padati v prostor.
Še ena klasična napaka je poskus hlajenja celega stanovanja z eno močno klimo na hodniku. Hodnik bo leden, v spalnicah pa bo še vedno vroče. Hladen zrak namreč ne potuje dobro skozi ozka vrata in okoli vogalov. Za hlajenje več ločenih sob je tehnično dosti boljša izbira multi-split sistem z več notranjimi enotami.
Ne smete pozabiti na odvod kondenza. Klima pri hlajenju iz zraka izloča vodo. Najbolje je, če lahko ta voda s prostim padom odteče ven ali v hišni odtok. Če to ni mogoče, boste potrebovali črpalko za kondenz. Te so včasih glasne in se rade zamašijo, če jih ne čistite.
Ne pozabite na servis
Brez vzdrževanja bo hitro šlo narobe. Umazani filtri zmanjšajo pretok zraka, zato naprava porabi več elektrike za isto delo. Vlaga v notranjosti je odlično okolje za plesen in bakterije. Ko klima začne smrdeti, že vpihuje umazanijo v vaš prostor. Vsako leto pred sezono naročite serviserja, da očisti in razkuži uparjalnik ter preveri stanje plina.
Kaj preveriti pred montažo?
Preden potrdite ponudbo monterju, preverite nekaj tehničnih malenkosti v stanovanju. Tako na dan montaže ne bo presenečenj in dodatnih stroškov.
- Preverite, če imate v bližini predvidenega mesta urejen električni priključek ustrezne moči.
- Razmislite, kam bo speljan odvod kondenza, da voda ne bo uničevala fasade ali tekla na sosedov balkon.
- Za montažo zunanje enote na večstanovanjsko stavbo boste morda potrebovali soglasja solastnikov.
- Izberite lokacijo, kjer bo zunanja enota lahko dostopna za redne servise in kasnejša popravila.
- Ocenite nosilnost stene. Težave se pogosto pojavijo pri montažnih hišah ali zelo debelih slojih zunanje izolacije.
Vzemite si čas za premislek in izberite opremo, ki res ustreza vašemu prostoru. Z dobro izbiro in natančno montažo boste poleti preprosto uživali v hladnem stanovanju, ne da bi vas skrbel račun za elektriko.
