Pri nakupu klimatske naprave moramo upoštevati tehnične značilnosti prostora. Za lažjo izbiro in preprečevanje napak pri montaži si pomagajte s pripomočkom, kot je kontrolni seznam pred nakupom klimatske naprave. Z njim greste skozi vse lastnosti, od moči hlajenja do končne cene.
Tehnični parametri
Določitev pravih tehničnih specifikacij je osnova za ogrevanje in hlajenje. Prešibka ali premočna naprava pomeni višje stroške in krajšo življenjsko dobo delov.
Moč naprave in velikost prostora
Moč klime določamo predvsem po kvadraturi ali volumnu prostora. V povprečno izoliranem prostoru s standardno višino stropa potrebujemo približno 1 kilovat (kW) hladilne moči na 10 kvadratnih metrov. Za prostore od 25 do 30 kvadratnih metrov zadošča 2,5 kW. Za velikosti med 40 in 50 kvadratnih metrov je primerna 3,5 kW naprava. Če je prostor večji od 60 kvadratnih metrov, izberemo moč 5,0 kW ali vgradimo več notranjih enot.
Upoštevati je treba tudi izolacijo, okna in lego prostora. Prostori z velikimi okni na jugu in zahodu se poleti bolj segrejejo, zato potrebujejo močnejšo klimo. Vplivajo tudi ljudje in toplotni viri, kot so gospodinjski aparati in računalniki. Prešibka klima bo neprestano delovala s polno močjo. S tem porabi več elektrike in hitreje obrabi kompresor. Premočna klima se pogosto prižiga in ugaša, zraka ne razvlaži dovolj, v prostoru pa hitro postane premrzlo.
Inverterska tehnologija
Večina današnjih klimatskih naprav ima inverterski kompresor. Stare klime so se ob doseženi temperaturi povsem ugasnile in se kasneje znova prižgale s polno močjo. Inverter deluje zvezno. Hitrost prilagaja potrebam in zmanjša obrate na minimum, ko se temperatura približa nastavljeni vrednosti. Nato samo še vzdržuje temperaturo.
Poraba elektrike je pri tem do 30 odstotkov nižja kot pri klasičnih kompresorjih. Temperaturna nihanja so manjša, ni pa niti nenadnih sunkov hladnega zraka. Ker je zagonov manj, se gibljivi deli manj obrabljajo in zunanja enota zdrži dlje.
Energijski razred in učinkovitost
Na energijski nalepki poiščite oznaki SEER (hlajenje) in SCOP (ogrevanje). Povedo, koliko hladilne ali grelne energije klima naredi iz enega kilovata elektrike. Če je SEER višji od 8,5, naprava spada v najvišji energijski razred A+++.
Klime višjih energijskih razredov so dražje, a se razlika povrne z nižjimi položnicami za elektriko. Če boste klimo uporabljali vsak dan, izberite A++ ali A+++. Za prostore, ki jih ohlajate občasno, je dovolj razred A+.
Kaj vpliva na udobje v prostoru?
Bivanje s klimatsko napravo je odvisno tudi od praktičnih podrobnosti. Hlajenje mora biti tiho in enakomerno.
Hrup notranje in zunanje enote
Glasnost se meri v decibelih (dB). Za primerjavo vzemimo šepetanje, ki dosega od 20 do 25 dB, medtem ko ima običajen pogovor okoli 50 dB. Pri klimi v spalnici ali otroški sobi naj notranja enota na najnižji hitrosti ne bo glasnejša od 20 do 22 dB. Nekateri modeli delujejo tudi pri 19 dB.
Zunanja enota je največkrat na fasadi, strehi ali balkonu. Preglasna naprava moti spanec ali sosede. Običajno zunanje enote pri polni obremenitvi ustvarijo od 45 do 50 dB hrupa. Nočni načini delovanja to mejo še nekoliko spustijo.
Upravljanje in filtri
Večina novih naprav ima Wi-Fi in se poveže z domačim omrežjem. Prek telefonske aplikacije lahko klimo vklopite na poti domov ali nastavite urnike. Nekateri sistemi se povežejo s pametnim domom in se ugasnejo sami, ko zaznajo, da ni nikogar v hiši.
V zaprtih prostorih je zrak poln prahu in vonjav. Zato preverite, kakšne filtre ima izbrana klima. Običajen protiprašni filter je priložen povsod. Določene naprave imajo še ionizatorje, plazma filtre in filtre z aktivnim ogljem, ki lovijo bakterije, cvetni prah in viruse.
Pogoste napake pri nakupu in vgradnji
Ljudje se pri izbiri pogosto uštejejo pri končnih stroških in lokaciji namestitve. Če gledate samo ceno klime, vas lahko preseneti končni račun, saj mu je treba prišteti še strošek montaže in materiala.
Notranja enota ne sme biti nameščena neposredno nad posteljo ali kavčem. V tem primeru hladen zrak piha naravnost v ljudi. Prav tako ozki hodniki niso primerni, ker zrak težko kroži do ostalih sob. O najboljši lokaciji se je pred vgradnjo dobro posvetovati z monterjem ob ogledu prostora.
Cene in stroški
Cene klimatskih naprav so zelo različne, odvisne pa so od znamke, moči in funkcij. Osnovni modeli za občasno hlajenje stanejo od 500 do 700 evrov. Za tišje in učinkovitejše modele z močjo 3,5 kW boste odšteli med 800 in 1.200 evrov. Modeli z naprednimi filtri pa stanejo tudi več kot 1.500 evrov.
K ceni naprave prištejte strošek montaže. Standardna vgradnja s prebojem ene opečnate stene in do štiri metre cevi stane približno od 250 do 350 evrov. Dvigalo, daljša napeljava ali prebijanje betona ta znesek seveda zvišajo.
Kontrolni seznam pred nakupom
Pred potrditvijo naročila in montaže pojdite skozi zadnje podrobnosti. S tem preverite vse stvari, ki bi lahko vplivale na uporabo ali končno ceno.
- Moč naprave naj bo prilagojena kvadraturi, izolaciji in sončni legi prostora.
- Energijski razred izberite na podlagi tega, kako pogosto boste hladili ali ogrevali prostor.
- Glasnost notranje enote naj bo v bivalnih prostorih pod 22 dB, upoštevajte pa tudi hrup zunanje enote zaradi sosedov.
- Wi-Fi modul je smiseln dodatek, če želite klimo upravljati na daljavo prek aplikacije na telefonu.
- Vrsta filtrov je pomembna podrobnost, sploh če so v gospodinjstvu alergiki ali otroci.
- Notranja enota potrebuje mesto, kjer zrak ne bo pihal neposredno v ljudi.
- Zunanja enota mora biti dostopna za serviserje.
- Končna ponudba mora vsebovati ceno klime, montažo in ves dodaten material.
- Garancija in njeno podaljšanje sta pogosto vezana na redne letne servise.
- Pooblaščeni monter bo poskrbel za vgradnjo ter kasnejše vzdrževanje in morebitna popravila.
Če boste pred nakupom preverili te podrobnosti, boste lažje izbrali klimo, ki bo ustrezala vašemu prostoru in ne bo prinesla nepričakovanih stroškov pri montaži.
