Poleti so v Sloveniji visoke temperature pogoste, zato je hlajenje prostorov postalo povsem običajno. Izbira prave moči naprave močno vpliva na porabo elektrike in udobje bivanja. Pri nakupu morate upoštevati tehnične lastnosti, od točne površine do stanja izolacije na objektu.
Kakšna moč hlajenja ustreza prostoru?
Splošno pravilo je, da za hlajenje desetih kvadratnih metrov potrebujemo približno en kilovat (kW) moči. V praksi pa to ne drži vedno. Dejanska potreba je odvisna od izolacije, velikosti oken in smeri neba, kamor gledajo prostori.
Mansarde z južnimi strešnimi okni se hitro pregrejejo. Pritličje na severni strani ostane precej hladnejše. Za dobro izoliran in zasenčen prostor velikosti 35 kvadratnih metrov večinoma zadošča 2,5 kW moči. Če je izolacija slaba ali zgradba nima zunanjih rolet, boste za isto površino potrebovali 3,5 kW.
Prevelika moč klime je napaka. Naprava hitro ohladi zrak in se nato ugasne, zato zraka ne uspe razvlažiti. Prostor ostane vlažen in zatohel. Prešibka naprava pa deluje ves čas na polno. Porabi več elektrike, kompresor se hitreje iztroši.
Inverterska tehnologija
Stare klime so se prižigale in ugašale. Kompresor je delal na polno, ohladil sobo in se popolnoma ustavil. Danes inverterska tehnologija sproti prilagaja moč kompresorja glede na to, koliko hlajenja dejansko potrebujete.
Temperatura v prostoru je zaradi tega enakomerna. Ni nenadnih sunkov mraza z roba stropa. Poraba elektrike ob takšnem delovanju pade za približno tretjino. Ko načrtujete nakup klimatske naprave, boste avtomatsko izbrali inverterski model. Starih fiksnih kompresorjev namreč sploh ni več v prodaji.
Učinkovitost prikazujeta oznaki SEER za hlajenje in SCOP za ogrevanje. Višja številka preprosto pomeni manjšo porabo elektrike. Naprave energijskega razreda A+++ so pri nakupu nekoliko dražje. Razlika v ceni se povrne z nižjimi položnicami, predvsem če klimo uporabljate tudi jeseni za gretje.
Glasnost naprave
Hrup merimo v decibelih (dB). Že majhna sprememba številke se zelo pozna pri tem, kako glasna se nam zdi klima med delovanjem.
Najboljše notranje enote v tihem načinu oddajajo od 19 do 21 dB. Zvok je podoben šelestenju listja in ne moti spanca. V dnevni sobi so podnevi povsem nemoteče glasnosti do 30 dB.
Zunanje enote so glasnejše. Običajno spuščajo med 45 in 55 dB zvoka. V blokih ali strnjenih naseljih lahko glasen zunanji kompresor moti sosede. Pomaga namestitev na gumijaste blažilce in montaža proč od oken sosednje spalnice.
Pametne funkcije in filtri
Nekatere naprave imajo vgrajene plazma filtre, ionizatorje in večslojne filtrirne sisteme. Ti lovijo prah, alergene in vonjave iz zraka. Koristni so v mestih ob prometnih cestah, kjer je zrak bolj onesnažen.
Večina današnjih klim ima že vgrajen Wi-Fi vmesnik. Preko telefona jo lahko prižgete na daljavo. Vklopite jo pol ure preden pridete z dela. Tako vas bo pričakal hladen prostor, klima pa ne bo prazno tekla cel dan.
Ena ali več notranjih enot?
Z eno stensko napravo težko ohladite celotno hišo ali večje stanovanje. Hladen zrak se slabo premika skozi ozka vrata in po hodnikih. Dnevna soba bo premrzla, spalnica na drugi strani hodnika pa bo ostala topla.
Za hlajenje več sob se uporablja multi-split sistem. Ena močnejša zunanja enota se s cevmi poveže z dvema ali več notranjimi. Vsaka soba dobi svoj termostat in ločeno nastavitev temperature. Na fasadi pa stoji samo ena zunanja škatla.
Kam postaviti napravo
Mesto montaže neposredno vpliva na kroženje zraka. Če je enota postavljena na napačno steno, bo v prostoru prepih.
Klime nikakor ne montirajte neposredno nad kavč ali jedilno mizo. Pihanje mrzlega zraka v zatilje je neprijetno in hitro povzroči prehlad. Najbolje je, da zrak piha pod stropom in se nato postopoma spušča proti tlom.
Ogrevanje s klimo
Klime so v resnici toplotne črpalke zrak-zrak. Proces v ceveh lahko obrnejo in začnejo prostor greti. To pride prav predvsem jeseni in spomladi, ko se še ne splača zagnati peči ali centralnega ogrevanja.
Ogrevanje s klimo je precej ugodno. Dražji modeli zanesljivo grejejo tudi, ko so zunaj temperature krepko pod ničlo. Če želite klimo kot edini vir ogrevanja čez celo zimo, poiščite modele, ki so narejeni prav za to in imajo vgrajene grelnike zunanje enote proti zmrzovanju kondenza.
Vzdrževanje in čiščenje
Skozi filtre v napravi kroži ves zrak iz prostora. Na plastičnih mrežicah in rebrih izmenjevalca se sčasoma naberejo prah, hišne dlake in maščoba.
Vlaga in tema v napravi privlačita plesen ter bakterije. Osnovne filtre lahko snamete sami in jih operete pod vodo. Enkrat na leto naj klimo pregleda serviser. Očistiti mora notranjost s posebnim čistilom in preveriti odtekanje kondenza. Zamašena cevka za vodo bo namreč hitro poplavila steno, umazana naprava pa posrka bistveno več elektrike.
Cene naprav in montaže
Osnovne klime z močjo okoli 3 kW stanejo od 500 do 700 evrov. Z njimi boste poleti povsem solidno ohladili dnevno sobo ali spalnico.
Naprave v rangu od 800 do 1200 evrov so tišje in porabijo manj elektrike. Vgrajene imajo boljše filtre. Najdražji modeli, s katerimi se lahko pozimi zanesljivo ogrevate, pa stanejo prek 1500 evrov.
Standardna montaža stane med 250 in 350 evri. Običajno vključuje en preboj opečnatega zidu, do štiri metre cevi in priklop na elektriko v tihem kanalu. Če potrebujete daljšo napeljavo, vrtanje skozi debel beton ali avtodvigalo, se cena zviša. Pri vgradnji v stanovanje vam monterji obračunajo nižji, 9,5-odstotni DDV.
Priprava na prihod monterja
Preden pride monter na ogled, razmislite o nekaj stvareh:
- Izmerite površino prostorov, ki jih želite ohladiti.
- Poiščite steno za notranjo enoto, kjer zrak ne bo pihal proti ljudem.
- Preverite, kam bi lahko namestili zunanjo enoto. V blokih preverite hišni red in soglasja.
- Razmislite o odvodu kondenza. Voda mora vedno odtekati s padcem.
- Preverite, kje blizu stene imate proste električne vtičnice.
Pravočasna izbira naprave in dogovor z monterjem vam bosta prihranila veliko čakanja in živcev v poletni vročini.
