Dezinfekcija klimatske naprave pomeni, da s posebnim sredstvom očistimo uparjalnik in odtočno posodo, kjer se zadržujeta vlaga in umazanija ter rasteta plesen in bakterije. Postopek traja približno eno uro. Pri izrazito zanemarjeni napravi je treba poklicati serviserja. Kot del širšega vzdrževanja klimatske naprave ga je smiselno ponoviti enkrat do dvakrat letno.
Zakaj se v klimi naselijo plesen in bakterije?
Klima ob hlajenju iz zraka odvzema vlago. Ta se kondenzira na hladnih lamelah uparjalnika in odteka po posodi in cevki ven. Nekaj vlage vedno ostane, površine pa so prekrite s prahom, cvetnim prahom in maščobnimi delci iz zraka. Mikroorganizmi tam odlično uspevajo.
Plesni ustreza relativna vlažnost nad 60 odstotki in temperatura med 20 in 30 stopinj, kar je poleti v marsikaterem slovenskem stanovanju običajno stanje. V vlažnih krajih, na primer v Ljubljanski kotlini, ob Muri ali na Obali, se težava pojavi hitreje kot više v hribih.
Najbolj tvegana je prva vključitev po daljšem mirovanju. Notranjost naprave je bila več mesecev toplejša in vlažna, zato se spore ob zagonu razpršijo po prostoru.
Kako prepoznati, da je dezinfekcija potrebna?
Prvi znak je skoraj vedno vonj. Vsak vonj kaže na drugačen vzrok:
- zatohel, kletni vonj običajno pomeni plesen na uparjalniku ali ventilatorju,
- kisel, močvirnat vonj kaže na biofilm bakterij v odtočni posodi,
- vonj po zažganem ni težava higiene, ampak elektrike ali motorja. Napravo takoj izklopite in pokličite serviserja.
Opozorilne so tudi črne pike na izpihovalnih lamelah, kapljanje vode iz notranje enote ter kihanje ali kašljanje ob vklopu. Če se težave alergikov ali astmatikov poslabšajo samo v prostoru s klimo, je to dovolj za pregled.
Katera sredstva so primerna in katerih se izogibati?
Na trgu so namenski čistilci za uparjalnike, običajno pena ali razpršilo. Večina vsebuje kvarterne amonijeve spojine ali vodikov peroksid. Pena prodre med lamele, raztopi umazanijo in se z odtekanjem kondenzata izpere skozi odtočno cevko.
Domačim sredstvom z agresivnim delovanjem se je bolje izogniti:
- belilo z neredčenim klorom lahko razjeda aluminijaste lamele in bakrene cevi,
- kisline za odstranjevanje apnenca so za uparjalnik prevroče,
- močni parfumirani razpršilci vonj samo prekrijejo, vzrok pa ostane.
Sredstev ne mešajte. Med delom prezračite prostor, nosite rokavice in zaščitna očala ter pazite, da tekočina ne zaide na elektroniko.
Kako poteka dezinfekcija korak za korakom?
Postopek za stensko split napravo je pri večini znamk v osnovi enak, vendar vedno upoštevajte navodila proizvajalca naprave in čistila.
- Napravo izklopite in izključite iz električnega omrežja ali odklopite varovalko.
- Dvignite masko in snemite zračne filtre.
- Elektroniko, običajno na desni strani, zaščitite s folijo ali vodoodporno vrečo.
- Pod enoto namestite posodo ali vrečo, ki lovi tekočino.
- Na uparjalnik nanesite peno ali razpršilo in počakajte čas, ki ga predpisuje proizvajalec, običajno 10 do 15 minut.
- Površino sperite s čisto vodo, če sredstvo to zahteva.
- Napravo nekaj ur sušite ali jo 30 minut pustite delovati v načinu ventilatorja.
Zadnji korak se pogosto izpusti, a je pomemben. Brez sušenja vlaga ostane v notranjosti in plesen se vrne hitreje.
Filtre perite v mlačni vodi do 30 stopinj z blagim milom. Sušite jih v senci, ne na radiatorju ali s sušilnikom, ker se mrežica lahko deformira. Vstavite jih šele, ko so povsem suhi.
Kaj z odtočno posodo in cevko?
Odtočna posoda je pogosto najbolj zanemarjen del. Ob stoječi vodi se v njej hitro naredi sluzast sloj. Če je posoda dostopna, ponavadi zadošča izpiranje z razredčenim dezinfekcijskim sredstvom in toplo vodo. Cevka, zamašena z umazanijo, povzroči kapljanje v prostor, zato preverite, ali voda odteka prosto.
Kaj lahko naredi lastnik in kaj serviser?
Čiščenje filtrov, brisanje maske in nanos razpršila na dostopni del uparjalnika zmore tudi manj vešč uporabnik. Pri tem ne razstavljajte več, kot predvideva priročnik.
Globlje težave zahtevajo strokovnjaka. Črna plesen v ventilatorskem kolesu (prečnem ventilatorju) se z razpršilom ne odstrani. Treba je razstaviti del enote in ga oprati s tlačno vodo, elektroniko pa pri tem zaščititi. Serviser lahko ponudi tudi UV-C svetilke ali antibakterijske premaze.
Pri nakupu novega modela preverite, kako dostopni so filtri in notranja enota, saj je od tega odvisno, kako preprosta bo dezinfekcija klimatske naprave v prihodnjih letih. Nekateri modeli imajo samočistilni način, ki po izklopu še nekaj minut suši uparjalnik.
Kako pogosto dezinfekcijo ponoviti?
Za običajno gospodinjstvo, kjer klima obratuje poleti, zadostuje enkrat na leto, najbolje spomladi pred sezono. Dvakrat letno jo priporočamo v teh primerih:
- v domu so alergiki, astmatiki, majhni otroci ali starejši,
- klima obratuje tudi pozimi kot ogrevanje,
- v prostoru je veliko vlage, na primer v kleti, kuhinji ali pri hišnih ljubljenčkih,
- v prostoru se kadi ali kuha z veliko maščobe.
Filtre čistite pogosteje, običajno vsakih nekaj tednov med sezono. Ob prometni cesti ali v pralnici je interval krajši.
Ali čistost vpliva na račun za elektriko?
Da, merljivo. Ameriško ministrstvo za energijo navaja, da lahko zamenjava ali čiščenje umazanega filtra zmanjša porabo energije klimatskega sistema za 5 do 15 odstotkov. Umazan uparjalnik zmanjša pretok zraka in prenos toplote, zato kompresor dela dlje in močneje, da doseže nastavljeno temperaturo.
Dolgoročno to pomeni tudi hitrejšo obrabo kompresorja in ventilatorja. Plesen in biofilm lahko povzročita korozijo na lamelah in zamašita odtok, popravilo pa je potem dražje. Dezinfekcija je torej higienski in hkrati ekonomski ukrep.
Kdaj poklicati serviserja?
Strokovnjak je potreben, če se vonj po čiščenju vrne v nekaj dneh, če je črna plesen vidna globoko v notranjosti ali če voda kaplja iz naprave kljub čisti odtočni cevki. Enako velja za nenavadne zvoke, ledenje uparjalnika in slabše hlajenje, ki lahko kaže na pomanjkanje hladilnega sredstva.
Pri preventivnem servisu naj serviser poleg čiščenja preveri tlak hladilnega sredstva, električne spoje in odtok. Tako odpravi higienske in tehnične težave naenkrat.
