Vzdrževanje in servis

Strokovni pristop k vzdrževanju klimatskih naprav

Strokovni pristop k vzdrževanju klimatskih naprav

V Sloveniji klimatske naprave pogosto obratujejo celo leto. Poleti hladijo, jeseni in pozimi pa prostore ogrevajo. Takšna neprekinjena uporaba napravo močno obremeni. Če za sistem ne skrbimo, bo porabil več elektrike, v njem pa se bodo začeli nabirati mikroorganizmi. Preskakovanje pregledov pomeni predvsem višje stroške in hitrejše okvare delov, ki niso poceni.

Kako umazanija vpliva na delovanje?

Klimatska naprava prenaša toploto prek hladilnega medija med notranjo in zunanjo enoto. Zrak mora pri tem gladko prehajati skozi aluminijaste lamele uparjalnika v notranji enoti, kjer plin prevzame toploto iz prostora.

Vsaka ovira zmanjša moč sistema. Sobni zrak je poln prahu, tekstilnih vlaken in dlak. Notranja enota ta zrak posesa skozi filtre. Ko se ti zamašijo, pade količina prečrpanega zraka. Uparjalnik ne more več oddati hladu, njegova temperatura pade in kondenz na lamelah lahko preprosto zamrzne.

Led na notranji enoti pokaže, da ni pretoka zraka ali pa manjka plin. Če toplotni izmenjevalnik prekrije plast prahu, naprava za enak učinek hlajenja porabi precej več elektrike.

Vpliv slovenskega podnebja na obrabo

Naše podnebje prinaša velika temperaturna nihanja in precej zračne vlage. Poletja so pogosto soparna. Visoka vlaga pomeni, da mora klima poleg hlajenja zrak tudi močno razvlaževati.

Voda iz zraka kondenzira na lamelah in odteka v pladenj. V vročini lahko klima izloči več litrov vode dnevno. Ta vlaga v temni notranjosti ustvari odlične pogoje za plesen in bakterije. Brez čiščenja se na lamelah nabere biofilm. Gre za sluzasto plast, ki sčasoma zamaši odtok in povzroči smrad ob prižigu.

Pozimi so izzivi drugačni. Veliko ljudi s klimo ogreva dom. Zunanja enota takrat iz hladnega zraka črpa toploto. V meglenih in vlažnih dolinah vlaga hitro zamrzne na zunanji enoti, zato se nabere led. Naprava mora redno vklapljati cikle odtaljevanja. Če je zunanji izmenjevalnik umazan zaradi listja in smoga, je to odtaljevanje počasno in neučinkovito.

Samostojno čiščenje zračnih filtrov

Uporabnik lahko sam največ naredi z rednim čiščenjem filtrov. Ti zadržijo največje kose umazanije, preden pridejo do občutljive notranjosti.

Postopek je kratek:

  • Klimo popolnoma izklopite iz elektrike.
  • Dvignite sprednji pokrov in izvlecite plastične mrežaste filtre.
  • Sperite jih pod toplo vodo. Agresivna čistila niso potrebna.
  • Počakajte, da se posušijo na zraku, ne izpostavljajte jih direktnemu soncu.

Če so filtri mastni, kar se pogosto zgodi v bližini kuhinj, uporabite malo navadnega mila. Preden filtre vrnete v napravo, morajo biti povsem suhi. Mokri filtri bi v notranjost vnesli vlago in pospešili nastanek plesni. V sezoni največje uporabe filtre operite vsaka dva do tri tedne.

Profesionalni servis v primerjavi z domačim čiščenjem

Samo pranje filtrov ni dovolj za dobro delovanje. Naprave imajo sklope, ki zahtevajo strokovno roko. Pravilno vzdrževanje klimatske naprave vključuje globinsko čiščenje in tehnični pregled, kar opravi serviser.

Pri servisu se najprej odstrani ohišje notranje enote. Tako serviser pride do uparjalnika in ventilatorja, kjer se nabirata droben prah in biofilm. Za odstranitev se uporablja namenska oprema, na primer visokotlačni čistilci z nizkim pretokom vode ter zaščitne vreče, da stene ostanejo čiste.

Na lamele serviser nanese čistilo za razgradnjo organske umazanije in dezinfekcijsko sredstvo, ki uniči bakterije ter plesen. Nato očisti pladenj za kondenz in prepiha odtočno cev. Zamašen odtok je namreč najpogostejši razlog za kapljanje vode iz klime v prostor.

Preverjanje plina in kompresorja

Serviser preveri tudi tehnično stanje. Izmeri tlak hladilnega plina. Ta plin v zaprtem sistemu ne izhlapeva. Če ga je premalo, sistem nekje pušča. Pomanjkanje plina zmanjša moč klime in močno obremeni kompresor.

Kompresor se hladi s pomočjo plina, ki ga črpa. Premalo plina pomeni pregrevanje. Dolgotrajno delovanje s premalo plina pogosto uniči kompresor, kar je najdražje popravilo pri klimi. Serviser pregleda tudi električne kontakte in senzorje. Slabi stiki lahko povzročijo iskrenje.

Znaki, da je z napravo nekaj narobe

Okvare se včasih pojavijo nepričakovano. Naprava pogosto sama opozori na napako, ignoriranje teh znakov pa vodi v večjo škodo.

Če ob prižigu zapiha vonj po vlagi, je uparjalnik poln plesni. Če zavohate kemikalije ali zažgano plastiko, napravo takoj ugasnite. To kaže na pregrevanje elektronike ali puščanje plina in olja.

Bodite pozorni na zvok. Klime običajno samo enakomerno šumijo. Ostro prasketanje ali mletje opozarja na mehansko okvaro, pogosto gre za obrabljene ležaje ventilatorja. Včasih poči plastika zaradi temperature ali pa se zrahljajo vijaki, kar ustvari vibracije. Kovinski zvok zunanje enote pomeni težavo s kompresorjem ali pa so se v ventilator ujeli smeti in veje.

Zamašen odvod kondenza

Kapljanje vode iz notranje enote je pogosta težava. Zgodi se, ko se v odtočni cevi nabere umazanija in voda ne more odteči ven. Nabira se v pladnju, in ko se ta napolni, steče čez ohišje v sobo. S tem lahko uniči parket ali stene. Izpiranje cevi na letnem servisu to prepreči.

Umazanija viša račun za elektriko

Zanemarjena klima porabi precej več elektrike. Prah deluje kot toplotni izolator. Ko so lamele umazane, sistem težje oddaja toploto.

Današnje klime uporabljajo invertersko tehnologijo, kar pomeni, da prilagajajo moč delovanja glede na temperaturo v sobi. Če je prenos toplote oviran, elektronika zazna, da prostor še ni ohlajen. Kompresor zato deluje pri višjih obratih dlje časa.

Namesto da bi klima hitro ohladila prostor in nato le vzdrževala stanje, ure in ure deluje na polno. Umazani filtri in uparjalnik lahko dvignejo porabo elektrike za 15 do 30 odstotkov, v hujših primerih se lahko celo podvoji. Strošek te dodatne energije hitro preseže ceno servisa.

Življenjska doba naprave

Kakovostna klima zdrži od 10 do 15 let. To je odvisno od tega, kako pogosto deluje in kako dobro je vzdrževana. Sistem, ki se muči zaradi pomanjkanja plina ali slabega pretoka zraka, se bo obrabil veliko hitreje.

Kompresor je glavni del sistema. Njegova zamenjava se pogosto ne izplača, saj lahko stane več kot pol nove naprave. S staranjem in brez pravega vzdrževanja pada tudi energetska učinkovitost. Z rednimi servisi podaljšate življenjsko dobo klime.

Obenem preprečite drage okvare in poskrbite, da naprava hladi ali greje tako, kot mora.