Klimatske naprave so učinkovita rešitev tudi pozimi, ogrevanje, ki vas ne pusti na cedilu

Marsikdo klimatsko napravo še vedno povezuje izključno z osvežitvijo med poletno vročino, a sodobne klimatske naprave so učinkovita rešitev tudi pozimi. Toplotna črpalka zrak-zrak, kar klima v resnici je, ne ustvarja toplote z gorenjem, temveč jo prečrpa iz zunanjega zraka v prostor. Ravno zato je ogrevanje s klimo lahko do 60 % cenejše od plina in do 75 % varčnejše kot ogrevanje na kurilno olje. Če napravo izberete premišljeno, vas pozimi zares ne pusti na cedilu.

Kako klimatska naprava greje pozimi

Pozimi naprava obrne svoj poletni cikel. Namesto da bi toploto odvajala iz prostora ven, jo zajame iz zunanjega zraka, jo prek hladilnega sredstva in kompresorja dvigne na uporabno raven ter jo s pomočjo ventilatorja razporedi po prostoru. Topel zrak začuti že nekaj minut po vklopu, kar je ena ključnih prednosti pred talnim ali radiatorskim ogrevanjem, ki se ogreva počasi.

Učinkovitost takega ogrevanja opisuje koeficient COP. Pove, koliko enot toplote dobite na vsako enoto porabljene elektrike. Dobre naprave dosegajo COP okoli 4, kar pomeni, da iz 1 kWh elektrike pridelajo približno 4 kWh toplote. Preostali del energije pride zastonj iz okolice. Vrednost se z nižanjem zunanje temperature zmanjšuje, zato je smiselno gledati podatek pri reprezentativnih pogojih, ne le pri idealnih.

Kaj preveriti pri izbiri klime za ogrevanje

Vsaka klimatska naprava ni enako primerna za zimsko delo. Razlika med modeloma, ki se na videz skoraj ne razlikujeta, je lahko pozimi zelo opazna. Pred nakupom zato preverite naslednje:

• Minimalno delovno temperaturo. Iščite napravo, ki greje tudi do -20 °C ali nižje. Cenejši modeli pogosto odpovedo že okoli -7 °C, ravno takrat, ko ogrevanje najbolj potrebujete.
• Grelno moč in COP pri nizkih temperaturah. Številka pri 7 °C zveni lepo, a pomembnejši je podatek pri -7 °C ali -15 °C.
• Inverterski kompresor. Ta prilagaja moč potrebam in se ne vklaplja ter izklaplja sunkovito, kar pomeni manjšo porabo in stabilnejšo temperaturo.
• Funkcijo samodejnega odtaljevanja zunanje enote. Pri nizkih temperaturah se na izmenjevalniku nabira led, dober sistem ga sproti odstrani.
• Ustrezno dimenzioniranje glede na prostor. Premajhna naprava se bo pozimi mučila, prevelika bo nepotrebno dražja in se bo prepogosto vklapljala.

Pri dimenzioniranju velja groba ocena okoli 60 do 100 W grelne moči na kvadratni meter dobro izoliranega prostora, a na končno številko vplivajo višina stropa, kakovost oken in lega stavbe. Prav zato se splača izbiro opraviti s strokovnjakom, ki upošteva konkretne razmere vašega doma. Več o pravilni izbiri zmogljivosti najdete v prispevku Izbira prave moči klimatske naprave.

Prednosti ogrevanja s klimatsko napravo

Klima kot vir ogrevanja prinaša nekaj konkretnih koristi, ki jih klasični sistemi težko ponudijo hkrati:

• Hitra odzivnost. Topel zrak je v prostoru že po nekaj minutah, brez čakanja na ogretje vode v sistemu.
• Nižji obratovalni stroški. Zaradi izkoriščanja toplote iz okolice je strošek na enoto toplote nižji od večine fosilnih goriv.
• Dve napravi v eni. Pozimi greje, poleti hladi, vmes razvlažuje. Ena naložba pokrije več potreb.
• Čistejši zrak. Filtri zadržijo prah, cvetni prah in druge nečistoče, kar koristi alergikom in občutljivejšim uporabnikom.
• Brez lastnega kurišča. Ni dimnika, ni skladiščenja goriva, ni rednega dovažanja peletov ali olja.

Pomembno je vedeti tudi, da grelna zmogljivost pri zelo nizkih temperaturah upade. V najhujšem mrazu klima morda ne bo pokrila vseh potreb sama, zato jo mnogi uporabljajo kot glavni vir ogrevanja v prehodnih obdobjih in milejši zimi, ob izjemnem mrazu pa jo dopolnijo z dodatnim virom. Podrobnejši pregled obnašanja naprav v mrazu ponuja članek Kakšna je toplotna učinkovitost klimatskih naprav v hladnih mesecih?.

Kako iz klime iztisniti največ toplote

Tudi najboljša naprava deluje slabše, če je narobe nastavljena. Nekaj navad zna občutno znižati račun:

1. Pustite napravo, da deluje v stabilnem režimu, namesto pogostega vklapljanja in izklapljanja. Inverter je najučinkovitejši pri enakomerni temperaturi.
2. Lopute usmerite navzdol, saj se topel zrak dviga in se tako bolje razporedi po prostoru.
3. Redno čistite filtre, ker zamašen filter zmanjša pretok zraka in poveča porabo.
4. Ne pretiravajte s ciljno temperaturo. Vsaka stopinja več pomeni opazno višjo porabo.
5. Poskrbite za odtok kondenzata pri zunanji enoti, da se pozimi ne zaledeni.

Več praktičnih napotkov za zimsko obratovanje smo zbrali v vodniku Kako optimalno uporabljati klimatsko napravo za ogrevanje v zimskem času?.

Pogosta vprašanja

Ali klima greje tudi pri minus 15 stopinjah?

Da, a le, če je za to zasnovana. Modeli za hladne razmere delujejo do okoli -20 °C ali nižje, pri tem pa njihova grelna moč postopno upada. Zato je smiselno gledati podatke o zmogljivosti prav pri nizkih temperaturah, ne le pri blagih jesenskih pogojih.

Je ogrevanje s klimo res cenejše od plina in olja?

Praviloma da. Ker naprava večino toplote prečrpa iz okolice, je ogrevanje s klimo lahko do 60 % cenejše od plina in do 75 % varčnejše od kurilnega olja. Končni prihranek je odvisen od cene elektrike, izolacije objekta in pravilne uporabe.

Lahko klima ogreva celo hišo?

Ena stenska enota najbolje ogreje en odprt prostor. Za več ločenih sob je primernejši multi-split sistem ali kombinacija več enot, dimenzioniranih glede na velikost in postavitev prostorov.

Zaključek in nasvet za nakup

Klimatska naprava je postala resna alternativa klasičnemu ogrevanju, ne le poletni razkošje. Z inverterskim kompresorjem, nizko delovno temperaturo in pravilno močjo dobite sistem, ki vse leto skrbi za udobje in obenem znižuje stroške. Ko boste pripravljeni na izbiro, vam priporočamo, da si ogledate klimatske naprave v trgovini Pravaklima, kjer boste našli modele, primerne tudi za zahtevne zimske razmere, in strokovno svetovanje pri izbiri pravega.